Atomsko jedro

Nedeljivi. Atomi? Ne, delci!
antimon
Posts: 12
Joined: 29.12.2003 15:15
Location: vseeno
Contact:

Atomsko jedro

Post by antimon » 20.3.2006 20:50

Zakaj je atomsko jedro pozitivno nabito? Zakaj so protoni pozitivni ioni?
Je to stvar dogovora, ali je dejansko neko fizikalno ozadje?
Hvala za odgovore ;)

User avatar
stream
Posts: 312
Joined: 21.3.2006 0:39
Contact:

Post by stream » 21.3.2006 1:42

Znanstveniki so vedno debatirali okoli vprašanja; kaj je bolj pomembno, začetni teorem, ki ustvari podlago za znanstveno področje ali kasnejši teoremi, ki se na tej podlagi razvijajo.

Nabitost elektronov je najbrž rezultat raznih poiskusov, meritev, preračunavanj. Glede na to, da so bli leptoni (skupno ime za elektrone, pozitrone, nevtrone) že neštetokrat merjeni z nešteto metodami je to že več kot le teorija, saj je njihov obstoj dokazan in opazovan

Elektron je razložen kot valovanje, ima več lastnosti kot sta naboj in spin, z meritvami vpliva magnetnega polja na elektron pa so prišli do ugotovitve da ima elktron dve stanji, + in - .

Roman
Posts: 6339
Joined: 21.10.2003 8:03

Post by Roman » 21.3.2006 7:53

Predznak naboja je dogovorjen. Ker sta samo dve možnosti, je označevanje s plus in minus primerno. Za elektron so pač izbrali predznak minus.

User avatar
Aniviller
Posts: 7263
Joined: 15.11.2004 18:16

Post by Aniviller » 21.3.2006 20:08

stream wrote: Nabitost elektronov je najbrž rezultat raznih poiskusov, meritev, preračunavanj. Glede na to, da so bli leptoni (skupno ime za elektrone, pozitrone, nevtrone) že neštetokrat merjeni z nešteto metodami je to že več kot le teorija, saj je njihov obstoj dokazan in opazovan
nevtroni niso leptoni :x

--na temo:
Izbira kaj je pozitivno in kaj negativno je popolnoma poljubna. To je samo stvar zgodovine. Ni razloga da bi bila fizika odvisna od tega kam smo postavili niclo :) Seveda je pa dandanasnji zgradba nukleonov ze lepo pojasnjena, o standardnem modelu veliko pise na kvarkadabri, malo uporabi search. V osnovi je naboj le eno od stevilnih kvantnih stevil ki dolocajo delec, le da so ostala bolj nepredstavljiva in so tudi definirana na nacin ki najbolj poenostavi racunanje, obstaja celo vec naborov...

User avatar
shrink
Posts: 14560
Joined: 4.9.2004 18:45

Post by shrink » 21.3.2006 22:18

Če niti ne omenim napak v klasifikaciji in o tem, da je predznak naboja stvar dogovora, ki so bile že popravljena s strani Anivillerja in Romana, potem bode v oči še izjava:
stream wrote: Elektron je razložen kot valovanje...
To je precej šlampast (če ne že napačen) opis elektrona. Za kvantni svet namreč velja dualnost, kar pomeni, da se elektroni lahko obnašajo bodisi kot delci bodisi kot valovanje.

User avatar
stream
Posts: 312
Joined: 21.3.2006 0:39
Contact:

Post by stream » 22.3.2006 1:21

Aniviller wrote:
nevtroni niso leptoni :x
Tist k bolj v podrobno pozna zadeve je verjetno doumel, da sm mislu nevtrine, elektrone ter pozitrone, nasprotne delce elektronov.
shrink wrote: stream je napisal:

Elektron je razložen kot valovanje...


To je precej šlampast (če ne že napačen) opis elektrona. Za kvantni svet namreč velja dualnost, kar pomeni, da se elektroni lahko obnašajo bodisi kot delci bodisi kot valovanje.
Da, seveda so delci, če imajo maso


Se opravičujem zaradi laičnega razmišljanja. Lp

antimon
Posts: 12
Joined: 29.12.2003 15:15
Location: vseeno
Contact:

Post by antimon » 22.3.2006 19:37

stream wrote: Tist k bolj v podrobno pozna zadeve je verjetno doumel, da sm mislu nevtrine, elektrone ter pozitrone, nasprotne delce elektronov.
___________________________________

Se opravičujem zaradi laičnega razmišljanja. Lp
Sem doumel ;)

____________________
Hotel sem laični odgovor

User avatar
shrink
Posts: 14560
Joined: 4.9.2004 18:45

Post by shrink » 22.3.2006 21:54

stream wrote: Tist k bolj v podrobno pozna zadeve je verjetno doumel, da sm mislu nevtrine, elektrone ter pozitrone, nasprotne delce elektronov.
Verjamem, da je bil lapsus, ampak ne moreš pričakovati, da bomo uvidevni v stilu: "Vsaj vsi vemo, o čem je govora." Mogoče bi lahko sklepali na lapsus, če bi bil bolj natančen in sicer tako, da bi v družini leptonov poleg elektrona, navedel še mion, delec tau ter k vsakemu od teh delcev pripadajoče nevtrine. Obstajajo namreč 3 različni tipi nevtrinov, nevtron pa je samo eden. V okviru materije imamo torej 6 leptonov, če pa še prištejemo njihove anti-delce, jih je skupno 12. Verjamem tudi, da vse to že veš, ampak v izogib nerazumevanju se splača biti natančen.

Sicer ne vem, zakaj v zvezi z naboji omenjaš leptone, saj nevtrini nimajo naboja. Morda si želel z omembo elektrona in njegovega antidelca pozitrona pokazati na to, da je predznak naboja stvar dogovora, vendar je to – zgodovinsko gledano – slab primer, saj so se glede predznakov naboja dogovorili še preden so sploh vedeli za obstoj antimaterije. Zato bi bila v tem smislu boljša primerjava elektron-proton.
Da, seveda so delci, če imajo maso
Ravno zato jih ne moremo opisovati zgolj kot valovanje.
Se opravičujem zaradi laičnega razmišljanja. Lp
Saj smo vsi po svoje laiki.

Roman
Posts: 6339
Joined: 21.10.2003 8:03

Post by Roman » 13.8.2007 9:24

Na moje precejšnje presenečenje sem v knjigi "V iskanju najmanjšega delca sveta" prebral, da nevtroni v jedru sploh omogočajo, da se jedro drži skupaj. Če sem prav razumel, naj bi se nevtron izmenično spreminjal v proton in nazaj, hkrati pa bi se naj nek proton ob tem spreminjal v nevtron in nazaj. Ali torej močna jedrska sila deluje samo med protoni in nevtroni?

Jurij
Posts: 585
Joined: 27.2.2006 11:09

Post by Jurij » 13.8.2007 10:36

ja, jedrska sila (ki je posledica močne sile med kvarki) deluje le med protoni in nevtroni. če bi bli v jedru samo protoni, bi bila em. sila močnejša od jedrske. nism pa še slišu da bi se protoni spreminjal v nevtrone in obratno - a bi torej mogl kvarki prehajat med delcema? a ni ravno za močno silo barvnih nabojev rečeno, da bolj ko so kvarki oddaljeni, močnejša je (da so v trenutku, ko so popolnoma skupaj, teoretično skupaj)?

User avatar
shrink
Posts: 14560
Joined: 4.9.2004 18:45

Post by shrink » 13.8.2007 20:40

Roman wrote:Na moje precejšnje presenečenje sem v knjigi "V iskanju najmanjšega delca sveta" prebral, da nevtroni v jedru sploh omogočajo, da se jedro drži skupaj. Če sem prav razumel, naj bi se nevtron izmenično spreminjal v proton in nazaj, hkrati pa bi se naj nek proton ob tem spreminjal v nevtron in nazaj. Ali torej močna jedrska sila deluje samo med protoni in nevtroni?
Mogoče bo odgovor ponudila stran:

http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... or.html#c2.

Kar se tiče izmeničnega spreminjanja v protone in nazaj, pa menim, da gre v bistvu za gluonske interakcije med nukleoni (torej: protoni in nevtroni). Eno od mnogih oblik prikazuje npr. spodnja slika (iz zgoraj omenjene strani):

Image.
Jurij wrote:ja, jedrska sila (ki je posledica močne sile med kvarki) deluje le med protoni in nevtroni. če bi bli v jedru samo protoni, bi bila em. sila močnejša od jedrske.
No, načeloma je močna sila (kakor jo je opisal H. Yukawa) "izmenjevalna" sila med pioni in ostalimi težkimi delci, je pa res, da se v naravi najbolj kaže pri stabilnosti atomskih jeder (izvzemši vodik, ki ima v jedru zgolj en proton). Drugače pa je močno silo med nukleoni res moč jemati kot stransko/residualno barvno silo; barvna sila pač preko gluonov drži skupaj kvarke v samih nukleonih.
nism pa še slišu da bi se protoni spreminjal v nevtrone in obratno - a bi torej mogl kvarki prehajat med delcema? a ni ravno za močno silo barvnih nabojev rečeno, da bolj ko so kvarki oddaljeni, močnejša je (da so v trenutku, ko so popolnoma skupaj, teoretično skupaj)?
Glej odgovor/sliko zgoraj.

kren22
Posts: 18
Joined: 11.12.2005 14:31

Re: Atomsko jedro

Post by kren22 » 2.1.2009 22:31

V neki knjigi "Velik pok" sem prebral, da atomsko jedro ne more obstajati s 5imi nukleoni. Mi lahko kdo razloži zakaj, ali pa morda kakšen link. Hvala

User avatar
shrink
Posts: 14560
Joined: 4.9.2004 18:45

Re: Atomsko jedro

Post by shrink » 3.1.2009 0:01

kren22 wrote:V neki knjigi "Velik pok" sem prebral, da atomsko jedro ne more obstajati s 5imi nukleoni. Mi lahko kdo razloži zakaj, ali pa morda kakšen link. Hvala
Lahko obstaja, vendar ni stabilno (zelo hitro razpade). V splošnem so jedra z lihim številom nukleonov manj stabilna od tistih s sodim številom. Najbolj stabilna pa so tista, ki imajo t.i. "magično število" nukleonov: 2,8,20,28,50,82,126.

Glej npr.:

"Magic Numbers" in Nuclear Structure

User avatar
GJ
Posts: 2635
Joined: 27.1.2003 22:08

Re: Atomsko jedro

Post by GJ » 3.1.2009 16:41

shrink wrote: Najbolj stabilna pa so tista, ki imajo t.i. "magično število" nukleonov: 2,8,20,28,50,82,126.
126 nukleonov v jedru??? Hmmm.. :wink:

Lep dan..

Jurij
Posts: 585
Joined: 27.2.2006 11:09

Re: Atomsko jedro

Post by Jurij » 3.1.2009 16:59

Ta tazaden je še hipotetičen. prišli so do masnega št. 118, ampak predvidevajo, da če bi šli še dalj, bi bil 126 bolj obstojen od sosednjih.

Post Reply