FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Posebna in splošna teorija relativnosti
Odgovori
Rozman
Prispevkov: 1519
Pridružen: 6.10.2005 14:50
Kraj: Tržič
Kontakt:

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a Rozman »

Ob koncu razprave z GJ še vsebinski povzetek razprave: http://www.frozman.si/pdf/CAS.pdf

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a GJ »

Rozman napisal/-a:
14.7.2018 19:59
Ob koncu razprave z GJ še vsebinski povzetek razprave: http://www.frozman.si/pdf/CAS.pdf
Aha, ha ha...
Kratek povzetek oziroma recenzija:
Rozman je enega zakadil in par gobic pojedel, pol se je pa kar v mislih na mion preselil in tam je vse videl in zvedel.
Ko je pa zopet k sebi pršel je pa domačo nalogo napisal. Ampak se še ni čisto streznil tako, da je že v drugem stavku dve slovnični napaki naredil.
Njegov pristop me precej spominja ne Amritov, pa še teme uporabljata iste, mogoče pa imata istega dealer-ja. :lol:
Skratka blodnje zadetega Rozmana na mionu. Kaj več kot to, pa kot vedno do sedaj ni mogoče reči!


Lep dan še naprej...

Rozman
Prispevkov: 1519
Pridružen: 6.10.2005 14:50
Kraj: Tržič
Kontakt:

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a Rozman »

Vidim, da je še volja za razpravo, zato zastavljam še eno vprašanje.

Proti vazi pada krogla. Opazovalec na krogli in na vazi se drug drugega ne zavedata, dokler krogle vaze ne razbije. Pad krogle opazovalec enkrat opazuje na krogli, drugič ob vazi.

Krogla miruje za opazovalca na krogli. Opazovalec na njej ne opaža upočasnjenega teka časa. Krogla ima tak razpadni čas, da če dogajanje opazujem na krogli, le-ta razpade nad vazo in ne poškoduje vaze.

Če dogajanje opazujem ob vazi, na krogli čas teče počasneje. Posledično krogla ne razpade pred udarcem v vazo. S tem pa vazo razbije.

Ob vazi se čez pol ure sprehodil naključni opazovalec. Ali bo opazil celo ali razbito vazo?

qg
Prispevkov: 786
Pridružen: 13.1.2006 20:05

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a qg »

GJ napisal/-a:
13.7.2018 19:36
Rozman napisal/-a:
13.7.2018 18:59
Sedim na mionu.
Uuuu... To si pa neki hudega pokadu, al pa gobice jedu? :oops:
Le kaj te moti pri takšnem načinu komuniciranja in vizualiziranja. Tudi Einstein "je jahal" na svetlobnem žarku.

GJ napisal/-a:
12.7.2018 13:02

Teorija relativnosti pravi: Absolutni potek časa je pri obeh objektih enak, le opazovani oziroma relativni čas je lahko različen!
Le kje si zasledil "absolutni potek časa"? Temu se reče lastni čas.

Kaj naj bi po tvoje sploh pomenilo, "Absolutni potek časa je pri obeh objektih enak" Namreč, imamo raketarja in zemljana. Prvemu teče čas t, drugemu čas t'. Kaj je absolutni čas?

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a GJ »

qg napisal/-a:
15.7.2018 19:34
GJ napisal/-a:
13.7.2018 19:36
Rozman napisal/-a:
13.7.2018 18:59
Sedim na mionu.
Uuuu... To si pa neki hudega pokadu, al pa gobice jedu? :oops:
Le kaj te moti pri takšnem načinu komuniciranja in vizualiziranja. Tudi Einstein "je jahal" na svetlobnem žarku.
To da se ima za več kot Einstein!
qg napisal/-a:
15.7.2018 19:34
GJ napisal/-a:
12.7.2018 13:02

Teorija relativnosti pravi: Absolutni potek časa je pri obeh objektih enak, le opazovani oziroma relativni čas je lahko različen!
Le kje si zasledil "absolutni potek časa"? Temu se reče lastni čas.

Kaj naj bi po tvoje sploh pomenilo, "Absolutni potek časa je pri obeh objektih enak" Namreč, imamo raketarja in zemljana. Prvemu teče čas t, drugemu čas t'. Kaj je absolutni čas?
Rozman ne priznava relativnosti časa, hkrati pa trdi da relativnostno teorijo razume in je tako zanj vsak čas lastni čas! :mrgreen:

Lep dan vsem...

Rozman
Prispevkov: 1519
Pridružen: 6.10.2005 14:50
Kraj: Tržič
Kontakt:

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a Rozman »

Psihoanaliza (kakšen je Rozman) je osrednji del tega foruma.
Večji problem pa so odgovori na fizikalna vprašanja, na primer:
Slika
Proti vazi (na sliki) enakomerno pada krogla. Padec krogle opazuje opazovalec s krogle, drugi opazovalec pa je ob vazi.

Krogla ni stabilna, po določenem času razpade. Opazovalec na (zanj mirujoči) krogli opazi, da le-ta razpade nad vazo in vaze ne poškoduje.

Za opazovalca ob vazi čas na krogli po teoriji relativnosti teče počasneje. V njegovem zaznavanju časa, krogla nad vazo še ne razpade, zadene vanjo in jo razbije.

Ob vazi se kasneje sprehodi naključni sprehajalec. Ali bo opazil celo ali razbito vazo?

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8300
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a bargo »

Rozman napisal/-a:
16.7.2018 17:09
Psihoanaliza (kakšen je Rozman) je osrednji del tega foruma.
Večji problem pa so odgovori na fizikalna vprašanja, na primer:
Slika
Proti vazi (na sliki) enakomerno pada krogla. Padec krogle opazuje opazovalec s krogle, drugi opazovalec pa je ob vazi.

Krogla ni stabilna, po določenem času razpade. Opazovalec na (zanj mirujoči) krogli opazi, da le-ta razpade nad vazo in vaze ne poškoduje.
Kako pa opazovalec na krogli ve, da miruje krogla in da se giblje vaza? :roll: Kaj pa če se gibata oba, vaza in krogla? Ali pa se giba samo krogla in vaza miruje? :roll:
Vaza ni razbita!
Rozman napisal/-a:
Za opazovalca ob vazi čas na krogli po teoriji relativnosti teče počasneje. V njegovem zaznavanju časa, krogla nad vazo še ne razpade, zadene vanjo in jo razbije.
Vaza je razbita!
Verjetno ne gre za isto vazo, kaj ne? :roll: Kajti potencialno razbitje vaze ni odvisno od opazovanja! :)
Rozman napisal/-a: Ob vazi se kasneje sprehodi naključni sprehajalec. Ali bo opazil celo ali razbito vazo?
Vaza ni razbita, ker je poročal tako opazovalec iz krogle ali pa je razbita, ker je tako poročal opazovalec ob vazi in tako samo vaza ve, ali je cela ali razbita, ker očitno nekdo laže. :)

Motore
Prispevkov: 1107
Pridružen: 9.9.2009 23:28

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a Motore »

:roll: :roll: :roll: :roll: :roll:

Rozman
Prispevkov: 1519
Pridružen: 6.10.2005 14:50
Kraj: Tržič
Kontakt:

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a Rozman »

ker očitno nekdo laže
Poznavalci teorije relativnosti dobro vedo, da nihče ne laže. Vedo, da drži trditev, da je vaza razbita in da hkrati lahko popolnoma zaupamo tudi negacija te trditve, da je vaza cela.

Motore
Prispevkov: 1107
Pridružen: 9.9.2009 23:28

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a Motore »

Rozman napisal/-a:
18.7.2018 11:03
Vedo, da drži trditev, da je vaza razbita in da hkrati lahko popolnoma zaupamo tudi negacija te trditve, da je vaza cela.
Prvo kot prvo izobrazba glede teorije relativnosti bi ti prav prišla (ampak to smo ti povedali že milijonkrat). Ker vem da bodo moje naslednje beside nekako nerazumljive (oz. preslišane) s tvoje strani, bodo mogoče v pomoč komu drugemu.
Vaza je razbita tako v enem kot v drugem primeru. Samo kontrakcijo dolžine ne smeš zanemariti (poleg dilatacije časa).

Rozman
Prispevkov: 1519
Pridružen: 6.10.2005 14:50
Kraj: Tržič
Kontakt:

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a Rozman »

Samo kontrakcijo dolžine ne smeš zanemariti
Kontrakcija dolžine po teoriji relativnosti le splošči kroglo, ne vpliva pa na razdaljo med kroglo in vazo. Ker nas sploščenost krogle ne zanima, je kontrakcija dolžine v tem primeru brezpredmetna.

Motore
Prispevkov: 1107
Pridružen: 9.9.2009 23:28

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a Motore »

Rozman napisal/-a:
18.7.2018 17:11
Kontrakcija dolžine po teoriji relativnosti le splošči kroglo, ne vpliva pa na razdaljo med kroglo in vazo.
Z našega opazovalnega sistema ja. S sistema krogle pa se razdalja do vaze zmanjša. Jao rozman: izobrazba!

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8300
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a bargo »

Motore napisal/-a:
18.7.2018 14:45
Rozman napisal/-a:
18.7.2018 11:03
Vedo, da drži trditev, da je vaza razbita in da hkrati lahko popolnoma zaupamo tudi negacija te trditve, da je vaza cela.
Prvo kot prvo izobrazba glede teorije relativnosti bi ti prav prišla (ampak to smo ti povedali že milijonkrat). Ker vem da bodo moje naslednje beside nekako nerazumljive (oz. preslišane) s tvoje strani, bodo mogoče v pomoč komu drugemu.
Vaza je razbita tako v enem kot v drugem primeru. Samo kontrakcijo dolžine ne smeš zanemariti (poleg dilatacije časa).
Zakaj pa tako in ne, da bo vaza ostala cela, ne razbita, tako v enem kot v drugem primeru? :roll: Nenazadnje je vaza ena sama in v relativnosti ni še verjetnosti, kaj ne? :)

Rozman
Prispevkov: 1519
Pridružen: 6.10.2005 14:50
Kraj: Tržič
Kontakt:

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a Rozman »

Z našega opazovalnega sistema ja. S sistema krogle pa se razdalja do vaze zmanjša.
Motore, vse je res kar praviš. Sedaj pa to skušajva aplicirati v pojasnitev vpada mionov v ozračje.

Recimo, da mioni nastajajo nekaj deset km nad zemeljskim površjem.

Če se opazovalec nahaja na mionu (to je po tvoje tudi z našega sistema opazovanja), potem mu bo čas tekel brez kontrakcije časa in prostora. Ker ima mion razpadno dobo 2,2 μs bo v zaznavi opazovalca na mionu razpadel po nekaj sto metrih na višini nekaj deset km.

Če mion opazujemo iz zemlje in če predpostavimo, da je nastal na višini nekaj deset km, bo ravno tako razpadel po nekaj sto metrih na višini nekaj deset km. Čas se mu seveda podaljša, ampak se mu zaradi kontrakcije dolžine skrajša tudi pot.

Če upoštevamo kontrakcijo razdalj tudi pri določanju lokacije nastanka miona, bo opazovalec na zemlji opažal, da hitri mioni nastajajo le malo nad zemljo, na primer km nad zemljo, in se potem skladno s kontrakcijo časa in prostora približujejo zemlji.

Če pa opazovalec na zemlji spusti balon in iz balona na različnih višinah opazuje mione, bo glede na kontrakcijo prostora opažal, da mioni nastajajo ravno okrog njega, ne višje in ne nižje.

To razmišljanje pa moj eksperiment s kroglo in razumevanje krovnega dokaza o teoriji relativnosti po tvoji zaslugi postavlja v malo drugačen položaj. Hvala.

Motore
Prispevkov: 1107
Pridružen: 9.9.2009 23:28

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a Motore »

Rozman napisal/-a:
18.7.2018 21:03
Če se opazovalec nahaja na mionu (to je po tvoje tudi z našega sistema opazovanja), potem mu bo čas tekel brez kontrakcije časa in prostora.
Narobe. Če sedimo na mionu bo mion miroval in se bo zemlja gibala proti njemu z skoraj svetlobno hitrostjo. Čas na mionu bo tekel normalno za opazovalca, ki sedi na mionu, vendar bo vse okoli njega skrčeno v smeri propagacije. Torej bo razdalja med njegovim nastankom in razpadom veliko krajša. Toliko krajša da bo v tistih 2,2 μs prišel do zemlje in potem razpadel.
Rozman napisal/-a:
18.7.2018 21:03
Če mion opazujemo iz zemlje in če predpostavimo, da je nastal na višini nekaj deset km, bo ravno tako razpadel po nekaj sto metrih na višini nekaj deset km.
Narobe. Če opazujemo mion iz zemlje, ki nastane na tej višini, bo njegov razpadni čas veliko večji zaradi dilatacije časa (ura na mionu, s perspektive človeka ki je na zemlji, bo tiktakala počasneje). Tako da namesto 2,2 μs bo potreboval recimo 20 μs, kar je dovolj časa da opravi tistih nekaj 10 km. Mion je delec in njegova kontrakcija dolžine je zanemarljiva, če sploh obstaja, ampak bistvo je da to ne vpliva na čas ali pot miona do razpada s perspektive gledalca na zemlji.
Rozman napisal/-a:
18.7.2018 21:03
To razmišljanje pa moj eksperiment s kroglo in razumevanje krovnega dokaza o teoriji relativnosti po tvoji zaslugi postavlja v malo drugačen položaj. Hvala.
Škoda, da še vedno ne boš hotel razumeti.

Odgovori