Zanimivo branje. Problem je, ker avtor zaradi dreves ne vidi gozda. Kar dobro diagnosticira
status praesens bolnika (=kapitalizma), a ne zna predpisati učinkovite terapije. Predlaga aspirine in zeliščne čaje namesto skalkpela.
Mislim, da je ključen tale odstavek:
"Ko so me lastniki hedge fondov prosili, da jim povem za najboljši način vzdrževanja avtoritete nad svojimi varnostnimi silami po »dogodku«, sem jim predlagal, da bi bila najboljša rešitev, če bi s temi ljudmi dobro ravnali že zdaj. S svojim varnostnim osebjem bi morali biti v odnosu, kot da so člani njihove družine. Bolj ko lahko ta etos inkluzivnosti razširijo tudi na ostale svoje poslovne prakse, upravljanje dobavnih verig, prizadevanje za trajnost in porazdelitev bogastva, manj bo možnosti, da se bo »dogodek« sploh zgodil. Vso to tehnološko čarovnijo, ki jo imamo na voljo, bi lahko uporabili v smeri manj romantičnih, a veliko bolj kolektivnih interesov."
Kot bi bral mladega Marxa! Torej predlagal jim je, "da bi s temi ljudmi dobro ravnali že zdaj." Čisti utopični socializem zgodnjega XIX. st. v stilu Owena, Saint-Simona, Fouriera in drugih!
V kapitalizmu so delavci le delovna sila, variabilni kapital, ki mora vreči čim večji profit. Utopično je od kapitalista zahtevati, da bo usmiljeni Samaritan in bo s svojimi delavci 'dobro ravnal' (beri: jih ne bo izkoriščal). Bistvo kapitalizma je ravno izkoriščanje! Takoj bo izgubil v neusmiljeni tekmi s tistimi kapitalisti, ki bodo iz svojih delavcev izcedili zadnji atom njihove delovne moči in si s tem maksimalizirali dobiček.
Kaj v bistvu pomeni njegovo plediranje , da bi "ta etos inkluzivnosti (
'kot da so člani njihove družine') razširili tudi na ostale svoje poslovne prakse, upravljanje dobavnih verig, prizadevanje za trajnost in porazdelitev bogastva,..."? To pomeni socializacija lastništva nad produkcijskimi sredstvi, odprava privatne lastnine – v končni konsekvenci – odprava sistema, kjer obstoji nepremostljivo nasprotje med družbeno naravo množične produkcije in privatnim prilaščanjem sadov te produkcije. Tega Rubikona seveda ni hotel ali znal prestopiti, zato se vrti v krogu in lovi lastni rep.
Simptomatičen je tudi njegov zaključek:
"Biti človek ne pomeni posameznikovega preživetja ali bega. To je timski šport. Kakršnokoli prihodnost ljudje že imamo, jo bomo imeli le skupaj."
Kaj pomeni meglena in nedoločena sintagma, da je produkcija blaga "timski šport"? To je iskreno priznanje Marxove teze, da je vsaka produkcija, še posebej kapitalistična,
družbena.
Tudi napoved, da bo naša prihodnost 'skupna', kaže na to, da megleno sluti neki bodoči socializem (s katerim pa zgodovinski socializmi seveda nimajo nič skupnega, da se razumeva). Izvor besede 'skupnost' je latinski '
socius' (“združen, skupen; partner, družbenik, zaveznik”.
Etimologija:
Iz Proto-Indo-Evropskega: *sokʷ-yo- (“družabnik”), iz Proto-Indo-Evropskega *sekʷ- (“slediti”).
Samostalnik
societās (genitive
societātis); združba za skupni namen; družba, tovarištvo, partnerstvo, združenje, občestvo; metonimično*: tisti, ki se združujejo za skupni namen; združba ali podjetje takšnih oseb.
Zato tudi v nemščini rečemo premoženju, ki je bilo vloženo v takšno družbo
Zweckvermögen, se pravi premoženje s posebnim namenom (za razliko od osebnega premoženja).
<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<
*metonimíja - besedna figura, za katero je značilno poimenovanje določenega pojma z izrazom za kak drug, predmetno, količinsko povezan pojem.