Za Francoze je zadoščal Panzer IV za Sovjete ne in so Nemci morali razviti Tigra 1 in vendar so izgubili zaradi veliko številčne proizvodnje T-34, ki so jo dosegali Sovjeti. Po nekih podatkih je bilo razmerje uničenih tankov 1:5 za Nemce, 1 nemški je uničil 5 sovjetskih tankov, Panter je imel razmerje 1:10 in če dodava še podatek, da je T-34 bil težak 26 ton in je dosegal hitrost 53 km/h je to bila prava formula 1 za francoske tanke, da se o topovih niti ne pogovarjamo.
Poleg tega, da je bil T34 lažji in zato okretnejši, kot si zapisal, je imel T34 še dodatne prednosti.
Topova sta bila približno enakega kalibra (85mm T34 proti 88mm tiger), kar je zanemarljivo in je strokovna ocena, da je bil tigrov le za 1-2% boljši.
Čeprav je imel efektivni domet 2.000m, je v priročniku za tigra pisalo, da je 1.200 m absolutni maksimum za ciljanje. Poleg tega je zadetek na 2.000 m tako redek, da meji na srečo. Priporočena realna razdalja za streljanje na bojišču je bila 500 m in tu ni bilo razlik v prebojnosti granat, razen že omenjene inovacije s poševnimi stenami T34.
'
Tridsatčetverka' (kot so ga Rusi ljubkovalno imenovali) je imel operativni doseg 400 km, tiger pa le 195 km, kar je več kot pol manj. Kaj to pomeni v boju, ni treba poudarjati.
Tiger je bil narejen kot švicarska ura in je potreboval ogromno vzdrževanja na bojišču. Poleg tega je imel sistemsko napako. Po načrtih so imele pogonske osi tigra načrtovano točko zloma, kot varnostni ukrep, da se udarci ne bi prenašali na menjalnik (nekaj podobnega kot varnostni zatič pri ladijskem propelerju, ki se odlomi, če propeler udari v skalo, tako da propeler ostane cel). Birokrati so menili, da je to nepotrebno, drago in zamudno, zato so vgrajevali toge osi. Vsakič, ko je tiger zadel debelejše drevo, zid ali skalo, se je sunek prenesel na menjalnik in ga poškodoval. Lahko si predstavljaš, kaj je pomenila zamenjava menjalnika na bojišču!
Vse to je povzročilo, da je po nemških podatkih bilo v vsaki enoti v vsakem trenutku več kot 50% tankov neoperativnih!
T34 je imel električni pogon za rotacijo kupole, ki mu je omogočal obrat za 360º v samo 12 sek., medtem ko je tiger s hidravličnim pogonom potreboval minuto in 10 sek.!
Za izvlačenje 60-tonske zverine iz bojnega polja so potrebovali specialna izvlečna vozila, ali pa kar drugega tigra. Toda, da izvlečeš pokvarjen tank, moraš najprej osvojiti bojišče. Pri 26-tonski 'tridsatčetverki' teh problemov ni bilo.
Tekom produkcije (proizvedenih je bilo 1.347; T34 preko 80.000!) so na njih nenehoma opravljali menjave, dodelave, modifikacije (več kot 250!), kar pomeni, da je bilo le po šest enakih, kar je pomenilo nočno moro za logistiko.
Veliko tega si tudi ti napisal in Iz tega izhaja, da so sovjeti imeli tako znanje kot organizacijo, da so izdelovali takšne "stroje" in vendar je njihov sistem kasneje ekonomsko povsem zatajil, recimo, njihov doseg je potem bila LADA NIVA, naš pa YUGO Koral.
Stvari po moje niso tako enostavne. Sistem ni 'ekonomsko zatajil', šlo je preprosto za vprašanje prioritet. Lahko si prepričan, da če so imeli tehnologijo, da so izdelali najboljšo jurišno puško na svetu, najboljši tank in poslali prvega človeka v orbito – da bi znali izdelati tudi kaj boljšega kot LADO NIVO ali MOSKVIČA, ali pa kavbojke ali najlon srajco. A to ni bila njihova prioriteta. V luči državnega plana: planerji pač niso predvideli izdelave luksuznega avta tipa BMW.
vojko napisal/-a:
Poglej, plansko gospodarsko, centralno določanje cenovnih razmerji se pač ni izkazalo za konkurenčno, a ne?
V centralnoplanskem gospodarstvu ne operirajo s pojmom 'konkurenčnost'; to je kvalifikator iz miselnega polja kapitalizma. Gre za produkcijo DOBRIN, ne BLAGA. Razlika je seveda v tem, da dobrine služijo za zadovoljevanje potreb direktno, brez posredovanja trga in denarja, blago pa se proizvaja za trg in se prodaja le zato, ket ima uporabno vrednost.
Saj, zakaj pa bi izboljševal dobrine, če so potrebe zadovoljene?! Povej, so vsaj razmišljali, da bi izboljševali potrebe?
Potrebe NIKOLI niso zadovoljene (kot to dobro veš iz izkušenj). Velja neenačba potrebe>dobrine, zato moramo z resursi (delovna sila+delovna sredstva+surovine) vedno ekonomizirati (zdaj veš, od kod termin EKONOMIJA!
). Ker pa vlada v kapitalizmu hiperprodukcija blaga (hiperprodukcija samo glede na efektivno sposobno povpraševanje,
nota bene!), mora sistem umetno generirati vedno nove potrebe, da razširjena reprodukcija nemoteno teče.
Tako da, ja, kapitalizem neprestano "razmišlja, da bi izboljševali potrebe" potrošnikov in bi ti kupovali stvari, ki jih sploh ne potrebujejo. Ali kot pravi Seth Godin: “
Don’t find customers for your product. Find products for your customers!”
vojko napisal/-a:
Veliko preveč dela in veliko premalo informacij, da bi posel bil izvedljiv.
V kompleksnem gospodastvu (kot je bilo npr. sovjetsko), je bila izdelava državnega plana orjaško delo tudi (in predvsem) s stališča informatike. Takrat so vse to morali računati na roko, z zlatom bi plačali kakšen excel ali podoben spread-sheet program. Ti bi tam takoj dobil službo, morda bi postal celo šef oddelka za planiranje proizvodnje ženskega spodnjega perila.
Odlično, lahko bi razvili računalnik, ki bi jim olajšal delo tako, kot so ga na zahodu. Samo, veš, eden računalnik nadomesti veliko ljudi, ki računajo in ti ki računajo so še izobraženi in kaj boš potem z njimi, če pa so potrebe zadovoljene. Vidiš, sami problemi!
Lahko bodo slikali, pisali pesmi, nabirali gobe, lovili metulje, pisali utopije o civilizacijah tip III, ...
Kar se pa moje idilične "službe" tiče, bi verjetno ostalo pri "pumparcah"!
Mater si brez domišljije ...
vojko napisal/-a:
Profesionalna deformacija; vse gledaš skozi informacije. A to ni nič slabega; nasprotno, zgodovina ti bo (verjetno) dala prav ...
Povej ti meni, kaj, če sploh kaj obstaja, zraven informacije?
Materija.
Materija samo dokazuje, da matematika zadošča, saj se materija obnaša povsem tako kot predvidevajo matematične enačbe.
Ja, a kljub temu potrebujejo enačbe materialno podstat, da jih zapišeš, a ne?
Hecno je, da se mora materija celo ustvarjati samo mi še nimamo ideje/informacije KAKO, ko pa se vesolje pospešeno širi!
Ustvarjanje materije in Prostora iz nič je edino zastonj kosilo na svetu ... Še več: več ga je, hitreje se ustvarja nova snov in energija ...
Nitka iz Čudeži in znanost
Vojko: Ne, big bang NIMA 'svojega vzroka'. Je (recimo kvantnomehanski ) pojav, ki v principu nima vzroka.
Bargo: Vera te pozdravlja in prof. Linde se smeji.
vojko napisal/-a:
Seveda pa lahko tebe materialista, ki verjameš v materijo in še nisi uvidel ali pač, da je informacija brez masna, vprašam tudi KAKO pravila, ki jih posrečeno imenujemo fizikalni zakoni, v materiji?
Popravi stavek, ker je brez povedka in ga težko razumem.
Bo?
vojko napisal/-a:
Nitka iz Čudeži in znanost
Vojko: Gre za svetovnonazorsko prepričanje, Weltanschauung: ali si idealist, ali pa materialist.
Bargo:Tudi tole je bolj stvar vere, opredelitve, kjer že pridemo do debate o tem, kaj je dejansko nič? Po vsem razbijanju in deljenju na zmeraj manjše delce, materija izgine, ostane pa struktura oz. opis, informacija, relacija. Materija ima tako lastnost, da jo lahko razstavljamo, vendar ali niso bistvo pravila, informacije, ki omogočajo to sestavo energije v materijo?
vojko napisal/-a:
vojko napisal/-a:In tako pač še naprej živimo v svetu, kjer “tout est pour le mieux dans le meilleur des mondes possibles.”
Multiverse!
Točno!
Hecno ne, kako stare so dejansko ideje, ki so videti kot nove.
Ja, bo držalo, ali kot so rekli bistri Francozi: "Plus ça change, plus c'est la même chose ... "
Upam samo, da na zgornje vprašanje nisi odgovoril z "vesoljska selekcija"!
Na katero vprašanje, moliću fino?
No, na pojav diverzifikacije v živosti ponavadi odgovarjaš z naravnim izborom in pač razmišljam ali boš glede na "fine-tuning " našega vesolja obral enako strategijo.
Grozdje smo že
OBRALI, pri multiversu ali 'žepnih vesoljih' kot rad reče prof. Alan Guth (izgovarja se zelo podobno kot 'god') pa je po moje treba
UBRATI drugačno pot. Ne gre za 'diverzifikacijo', ampak je bolj podobno pojavu, ko zviška točiš pivo v kozarec: rojevajo se tako rekoč iz nič vedno novi in novi mehurčki. S tem da, pravi Linde, ima vsako žepno vesolje nov nabor naravnih konstant in zakonov.
Ali imamo hudičevo srečo, da smo nabasali ravno na pravega, ali pa smo v položaju že večkrat omenjenega ribiča, ki se čudi, da se v njegovi mreži ujamejo samo velike ribe ...