Roman napisal/-a: ↑27.10.2018 17:12
bargo napisal/-a: ↑27.10.2018 2:41
Torej Roman, ti meniš, da če
vzamemo črni papir in naj nanašamo rdečo, modro in zeleno barvo, kot je prikazano na spodnji sliki, bomo zagledali belo, ali kako?
Seveda ne. Pa saj sem ti povedal, da moraš razlikovati med aditivnim in subtraktivnim mešanjem barv. Bela barva nastane, ko seštevaš barve, ne pa, ko jih odštevaš. Oglej si tole:
https://www.youtube.com/watch?v=Hbxy1W9O_Wk&t=68s.
Barve so pojem in pojmi ne obstajajo, kot tudi ne obstajajo operacije seštevanje in odštevanje, vse to so tvoja podana stališča, kaj ne?
In če tako potem je vse to pač zgodba, ki jo opisujemo z našim jezikom, a ne? Naj te spomnim, "Vesolje je veliko bolj sestavljeno iz zgodb kot iz atomov" in mi smo celo preskočili atome in smo globoko v nevtronih, ki te nedeljive delce sestavljajo. Nihče ni videl nevtrona, kaj šele kvarka tako, da ...
Vendar kljub temu
opazimo, da vsota barv rdeče,modre,zelene, če so v enakih razmerjih, prikaže belo, kar smo lahko videli na
belem platnu in ne na
črnem papirju kot je zahtevano, kaj ne?
Pazi sedaj, če gre za mešanje svetlobe po načinu seštevanja in opazujemo rezultat mešanja na črni podlagi, pri čemer je
črna definirana kot odsotnost svetlobe, itak sploh ne moremo zaznati ničesar, ko pa smo v prišli v nasprotje zaradi začetnih definicij, kaj ne?
Namreč, kako bi sploh lahko opazili rezultat nečesa, kar ne sprejema posameznih vhodnih delov, ki jih želimo sešteti v rezultat, ki bi ga radi opazovali?
Podlaga je torej neke vrste seštevalnik različnih vhodov in to seveda ni presenečenje, če pa smo tako definirali rezultat (bela), kot seštevanje posameznih delov (RGB) in to na podlagi razstavljanja bele svetlobe, ki daje na izhodu skozi prizmo kot je mogoče videti, posamezne dele, kot so rdeča, modra, zelena.
Svetloba je elektromagnetno valovanje in elektromagnetno valovanje je energija, vidna svetloba je sestavljena iz rdeče,modre in zelene barve in črna barva je odsotnost svetlobe.
Črna podlaga tako sploh ne obstaja, ker ne obstaja črna, ki je definirana kot odsotnost elektromagnetnega valovanja, torej odsotnost svetlobe.
Po drugi stani pa je
videti, da je vsota barv cian+magenta+yellow, ki smo jih dobili na podlagi odštevanja v rezultatu razstavljanja, da neko temno barvo in to seveda samo, če so te barve spet v enakih razmerjih. Ta
temna barva je skoraj črna, ki pa črna seveda ne more biti, ker jo vidimo in vidimo s pomočjo svetlobe, kaj ne?
Dojemanje barv je pa še subjektivno, kot smo lahko videli.
Vojko: Problem jih je objektivizirati in jih prenesti drugim.
Roman: Ja, in edini način je ta, da ti pokažem moder avto in ti razložim, da je tako pač videti modra barva. Kaj ti zares vidiš (in jaz seveda tudi), ni pomembno.
Torej, z besedami opišemo dogajanje in nekaj od tega dogajanja dejansko izkušamo, veliko tega kar opisujemo pa je iz našega abstraktnega sveta s pomočjo katerega želimo komunicirati dogajanje, ki ga izkušamo ali smo ga izkušali.
Skladnost dogajanja v abstraktnem svetu z objektivnim dogajanjem preverjamo s pomočjo tehnologije, ki deluje na principih, ki smo jih dojeli. Rdeča je tako
____, kar se razlikuje od modre, ki je takšna
____ in tako naprej.
Naj te spomnim, da je informacija zaznana razlika in če ne zaznaš razlike pač nisi zaznal informacije in če ne zaznaš informacije še ne pomeni, da informacija ni prisotna oz. da ne obstaja.
Roman napisal/-a:
Si ti to preveril ali praviš to samo tako zato, ker tako piše v knjigah?
Mešanje barv sem preveril,
Seveda, če ne prej pri likovni vzgoji v vrtcu.
Roman napisal/-a:
marsikaj pa so preverili drugi in ni bilo treba meni.
Seveda, samo motiš se ti in motim se jaz in tako pride, da se motijo tudi drugi, kaj ne? Potem pa je tukaj še zavajanje, ki je orodje evolucije, da o samo zavajanju sploh ne govorimo.
Roman napisal/-a:
Hočeš reči, da so v knjigah neresnice?
Spet sva pri resnici, no tokrat pri njeni negaciji. Pravilnost, skladnost je mogoče preveriti v knjigah in pri tem je potrebno upoštevati kontekst, ki pa je v knjigah v principu omejen, a ne? Tako začetne definicije, začetna izhodišča v knjigi določajo rezultat takšnega preverjanja, kaj ne?
Dovoli, da te na tem mestu spomnim na logično formo in bias.
Roman napisal/-a:
Si opazil, da v linku, ki si ga podal, ločijo snov in svetlobo?
Upravičeno, med njima je razlika. Ampak tudi pri subtraktivnem mešanju gre za svetlobo.
Prav in kakšna je po tvojem razlika med snovjo in svetlobo v tem kontekstu?
Roman napisal/-a:
Kakšne barve je antikvark rdečega kvarka? Murray Gell-Mann pravi, da je antirdeč, ne cian. Kaj naj bi to pomenilo oz. čemu to ustreza v – kot praviš – 'v vsakodnevno izkušanem svetu'?
Povedal sem ti že, da barve kvarkov nimajo nobene zveze z barvami v optiki. Zakaj nočeš tega slišati?
Kaj meniš ti?
Menim, da se ti ne da nič dopovedati. Morda ti lahko pomaga Spot, ki je, kot praviš, na sledi.
Vidiš, kako dobro je, da obstaja Spot, ki imam malce drugačne izkušnje in s tem drugačno dojemaje objektivnega sveta, ki naj bi bil skupen vsem, ker je, kot je tvoje stališče, eden in edini in tako vključuje tudi izkušnje Spota.
Roman napisal/-a:
Torej, na filmskem traku, ki je iz snovi, so rdeča, modra in zelena barva in
šele svetloba iz projektorja poustvari že videno!
Kakšno zvezo ima to z mešanjem barv?
Rezultat mešanja je viden na platnu samo, če je filmski trak osvetljen z belo svetlobo.
Roman napisal/-a:
Kako je to mogoče?
Ne želiš vedeti.
Želim, samo se bojim, da ni nikogar naše vrste, ki zna to 100 kratno razliko v masi pojasniti!? Stavim pa, da kdo bo to pojasnil bo dobil med drugim tudi parkirni prostor na univerzi Berkley.
"
Ich will kein druck ausdrucken und dichte ..." pravi Spot.
Vojko, kako realna je ta domneva, kot smiselna stava glede na naše dojemanje sveta?