Čudeži in znanost

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
Odgovori
Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8014
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

shrink napisal/-a:
30.10.2018 22:53
Poleg tega pa nekaj matematike, ki jo razumejo redki učenjaki - in konec; s predstavami o kvantnem svetu so tako ali tako težave!
Klovnovska analogija, ki sledi, pa je na strokovnem nivoju lepljenja imbecilnih slik in videov - skratka: klasično podučiteljsko kurčenje, s katerim hočeš kompenzirati manjko (ali pa presežek, če je v njej gužva) v lastni šarlatanski glavi. :lol:
Kaj ko bi ti podal še strokovno analogijo, ko že z žonglerji na tehtnici nisi zadovoljen? Kaj pa z asistentko, si vsaj z njo zadovoljen? :lol:
Asistentka, mimogrede kliče se Vera, je odlična! 8)

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14582
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a shrink »

Nič ne bo, pesnik: s tvojo poetiko se ne mislim ukvarjati. :lol:

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8014
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

shrink napisal/-a:
31.10.2018 12:45
Nič ne bo, pesnik: s tvojo poetiko se ne mislim ukvarjati. :lol:
Predstave nimaš, cirkus ti ni všeč. O skuti pa ne bi govoril, kaj ne?! :lol: :D

"Three quarks for Muster Mark!
Sure he has not got much of a bark
And sure any he has it’s all beside the mark"

--. James Joyce.--

I do not keep up with the details of particle physics.
--.Murray Gell-Mann.--

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8014
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Roman napisal/-a:
29.10.2018 21:20
bargo napisal/-a:
29.10.2018 18:20
Razumem jih tako kot si jih navedel.
Saj ni res, Bargo. Razumel si jih tako, kot si jih prebral, in ne tako, kot sem jih jaz napisal.
Veš, to pa je presenečenje. Česa takšnega nisem pričakoval od tebe. Res je, kar praviš. Samo, kako pride, da meniš da je tako? :P
Roman napisal/-a:
Roman napisal/-a:Česa ne poveš! Nevtroni sestavljajo nedeljive delce? Spot zardeva.
Prvič, Atom, beseda izhaja iz stare grščine ...
Spet rokohitrstvo.
Ah, mogoče si ti zardel, ko pa nisi prišel niti do :"Drugič, tako je, nedeljivo je sestavljeno"
Roman napisal/-a: Spet rokohitrstvo. Prosim, nehaj s tem, Bargo. Nisi opazil, da ne nasedam? Sploh ni važno, iz česa izhaja beseda atom, važno je, za kaj se ta beseda danes uporablja. Pogovarjaš se z menoj, ne z Demokritom. Poleg tega si uporabil izraz "nedeljiv delec", ne pa "atom", ki seveda ni nedeljiv. Joj, kakšna izguba časa je pogovor s teboj.
Atom je kemijsko nedeljiv, tako piše na wikipediji. Nedeljiv na kemijskem nivoju. Ti praviš, da je svet sestavljen iz plasti in če je biologija ena od plasti potem je tudi kemija je ena od plasti in na tej plasti, kjer kraljuje kemija, je atom nedeljiv. Naslednji nivo bi bila fizika in tam je atom deljiv. Torej, nedeljivo je sestavljeno, kaj ne?

Roman napisal/-a:
Kaj pa Spot!? Na njega si pozabil.
Sam si rekel, da Spot spi. In ko Spot spi, ti ne obstajaš.
Če ti tako praviš. Veš, Spot spet spi, tako, da ...
Roman napisal/-a:
Seveda, se sešteva! Kako pa bi bilo sploh lahko drugače?
Ne, ne sešteva se.
Kaj pa se potem dogaja, če se ne sešteva, povej vendar zakaj meniš tako?
Roman napisal/-a:
In za to lučko je vlak, kaj ne?
Ja, in zdaj, zdaj te bo povozil.
Ne bo, ne bo, ne se bat namesto mene, če se jaz ne bojim.
Roman napisal/-a:
Torej, praviš, da je definicija napačna? :roll:
Seveda.
Torej, tvoja definicija pa je prava in zato, ker so tvoje definicije prave so moje izjave, ki so seveda posledica mojih definicij, neskladne glede na tvoje definicije! Posrečeno, zelo posrečeno priznam!
Roman napisal/-a: Ne gre za odsotnost vsakršne svetlobe, ampak samo za odsotnost vidne svetlobe. Pa še to velja samo pri nizkih temteraturah.
Ta z nizkimi temperaturami je dobra! 8) Torej, črni papir, na katerem se sešteva svetloba, seva ali pa se spremni v črno luknjo?

Prejeto energijo mora nekam oddajati! No lahko pa se tudi širi in tako se gostota energije ne povečuje, kaj ne? :roll:

Zakoni naj bi bili povsod enaki in zagotovo niso odvisni od naših definicij, kaj šele od barve ali odsotnosti barv na papirju, tako, da...
Roman napisal/-a:
Če tudi je tako, vse že ne more biti, ker potem nebi bilo nič med maso in energijo, a ne?
??
Izpadla dva znaka.
Roman napisal/-a:
Na filmskem traku so že zmešane barve, kaj ne?
Ni nujno.
Seveda ni nujno, ker je lahko samo rdeča na filmskem traku, če si to mislil? Samo takšen film, bi bil precej dolgočasen in bi še slabo vplival na vid, kaj ne? :lol: Se spomniš, da so stari kino projektorji imeli hibo, ko se je mehanizem ustavil se je filmski raztegnil in na platnu se je pojavil velik bel lik?
Roman napisal/-a:
Samo spet noče povedati tako, da ...
Pameten človek.
To ne vemo, je nagajiv, kar je dejstvo, s skrivnostnostjo, ki smo mu mi predpisali, in "visenjem dol", kar je bila včasih težava, ima potencial, če in samo če, se dejansko drži Vojkovega reka o biserjih in svinjah vendar ...
Roman napisal/-a:
Če tako meniš, samo vedi, da se motiš.
Tako se pač zdi tvojemu biasu.
Seveda, ravno zaradi tega se motiš.

Roman
Prispevkov: 6439
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

bargo napisal/-a:
31.10.2018 19:16
Roman napisal/-a:
29.10.2018 21:20
Razumel si jih tako, kot si jih prebral, in ne tako, kot sem jih jaz napisal.
Veš, to pa je presenečenje.
Preseneča me, da te to preseneča. Pravzaprav me ne. Druge pač drugače obravnavaš kot sebe.
Samo, kako pride, da meniš da je tako?
Mi je pač marsikaj jasno, vključno s tvojimi pristranostmi in drugimi težavami.
Atom je kemijsko nedeljiv, tako piše na wikipediji. Nedeljiv na kemijskem nivoju.
Ja. Spet sva pri relativnosti. Je kemijsko nedeljiv, ni pa fizikalno nedeljiv.
Ti praviš, da je svet sestavljen iz plasti in če je biologija ena od plasti potem je tudi kemija je ena od plasti in na tej plasti, kjer kraljuje kemija, je atom nedeljiv.
Ja.
Torej, nedeljivo je sestavljeno, kaj ne?
Ne. Atom je sestavljen tudi v kemijski plasti, le da ga s kemijskimi postopki ni mogoče razbiti. Odvadi se zlagati skupaj pojme, ki ne sodijo skupaj.
Kaj pa se potem dogaja, če se ne sešteva, povej vendar zakaj meniš tako?
Če z žarkom posiješ na obarvano telo, to določene valovne dolžine vsrka (to pa je odštevanje, kajne), ostanek pa odbije. Če je telo (idealno) črno, vse vsrka in ničesar ne odbije. Odštevanje u nulo.
Ne bo, ne bo, ne se bat namesto mene, če se jaz ne bojim.
Hmnja, otroka tudi ni strah iti čez prometno cesto ali prijeti gorečo vžigalico.
Torej, tvoja definicija pa je prava in zato, ker so tvoje definicije prave so moje izjave, ki so seveda posledica mojih definicij, neskladne glede na tvoje definicije!
Vidiš, to je nesramno natolcevanje. Mojih definicij ni. Najbrž si opazil, da večinoma uporabljam definicije iz SSKJ. Ampak nekaterih stvari ti pač (še vedno) ni mogoče dopovedati. Tudi prav.
Posrečeno, zelo posrečeno priznam!
Raje se poglej v ogledalo.
Torej, črni papir, na katerem se sešteva svetloba, seva ali pa se spremni v črno luknjo?
Pri odbijanju svetlobe gre vedno za odštevanje, namreč odštevanje vsrkane svetlobe. Ti mi za ta pojav že nekaj časa skušaš vsiliti seštevanje. Kaj neki se po tvoje sešteva? In ja, vsrkana svetloba tudi prispeva k sevanju papirja.
Prejeto energijo mora nekam oddajati!
Seveda. Zakaj misliš, da je ne?
Zakoni naj bi bili povsod enaki in zagotovo niso odvisni od naših definicij, kaj šele od barve ali odsotnosti barv na papirju, tako, da...
:?:
Če tudi je tako, vse že ne more biti, ker potem nebi bilo nič med maso in energijo, a ne?
Izpadla dva znaka.
Nista problem dva znaka. Problem je, da meniš, da je nekaj med maso in energijo. Pojasni.
Se spomniš, da so stari kino projektorji imeli hibo, ko se je mehanizem ustavil se je filmski raztegnil in na platnu se je pojavil velik bel lik?
Poznam. In spet uporabljaš zanimive izraze. Temu, da je vročina lučke prežgala, preluknjala filmski trak, rečeš, da se je trak raztegnil.
Tako se pač zdi tvojemu biasu.
Seveda, ravno zaradi tega se motiš.
Ne, ravno zaradi tvoje pristranosti se ti zdi, da se motim. Da bi mojo zmoto dokazal, se moraš pristranosti kajpak odreči. Kar se seveda ne more zgoditi, kajne.

Motore
Prispevkov: 1098
Pridružen: 9.9.2009 23:28

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Motore »

bargo napisal/-a:Atom je kemijsko nedeljiv, tako piše na wikipediji.
Predlagam, da se slovenske wikipedije vzdržimo, saj je preskromna s prevodi. V angleški wikipediji je to bolje opisano:
wikipedia napisal/-a:An atom is the smallest constituent unit of ordinary matter that has the properties of a chemical element.
wikipedia napisal/-a:A chemical element is a species of atoms having the same number of protons in their atomic nuclei (that is, the same atomic number, or Z).[1] For example, the atomic number of oxygen is 8, so the element oxygen consists of all atoms which have exactly 8 protons.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8014
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Roman napisal/-a:
1.11.2018 10:11
bargo napisal/-a:
31.10.2018 19:16
Roman napisal/-a:
29.10.2018 21:20
Razumel si jih tako, kot si jih prebral, in ne tako, kot sem jih jaz napisal.
Veš, to pa je presenečenje.
Preseneča me, da te to preseneča. Pravzaprav me ne. Druge pač drugače obravnavaš kot sebe.
Seveda, drugi so del širšega okolja. :) hm. Živa bitja definirajo pogoje pod katerimi so lahko živa in to celotni čas. Celotni čas se ohranjamo sami, celo v naši organizacijski strukturi, kaj ne?

Nitka iz Čudeži in znanost
Bargo: Kdaj si začel obstajati?
Roman: Obstajati kako? Kot zarodek, kot zavestno bitje, kot otrok, kot odraslo bitje? Po čem sprašuješ?
Bargo: Spet se izmikaš. Prav. No pa povej, vse kar veš o svojem obstoju, ker verjetno je sedaj iz tvoje perspektive videti tako, da nisi obstajal in si bil spočet v svet, ki je seveda obstajal pred tvojim obstojem, torej si se pojavil v svet in s pojavitvijo si začel obstajati, a ne?

Povej, kdaj pa si začel obstajati kot zavestno bitje? Ker spet gre za dve perspektivi, ena iz sveta pred tvojim obstojem in ena iz sveta znotraj tvojega obstoja.
Roman: Ne vem, če se temu res reče perspektiva, kaže pa, da se strinjava, da ne obstajam večno in da je svet obstajal tudi prej.
Bargo: Odlično.

Roman napisal/-a:
Samo, kako pride, da meniš da je tako?
Mi je pač marsikaj jasno, vključno s tvojimi pristranostmi in drugimi težavami.
To mi ne pove veliko, kako si prišel do tega svojega mnenja, razen da spet ocenjuješ druge.
Roman napisal/-a:
Atom je kemijsko nedeljiv, tako piše na wikipediji. Nedeljiv na kemijskem nivoju.
Ja. Spet sva pri relativnosti. Je kemijsko nedeljiv, ni pa fizikalno nedeljiv.
Ne, nisva pri relativnosti temveč sva v tvojem peskovniku, kjer je baje svet eden in edini.


Nitka iz Čudeži in znanost

Bargo: Brez predznanja ni spoznanja in ne razumevanja!
Roman: Predznanje ne obstaja. Na svet prinesemo tkiva in nagone. Menda tudi temperament. Vsega drugega se moramo naučiti.

Bargo: Ne vem, ker tvoja resničnost je verjetno drugačna od moje, a ne?
Roman: No, to je najbrž napredek od "ti in jaz sva eno".
Bargo: Če ti vidiš v tem napredek, bo že držalo, povedal sem že, da sem JAZ lahko TI medtem ko imaš TI probleme biti JAZ in to zaradi ideje jaza. Memi pač, kaj češ, nič ne moreš, a ne?

Bargo: Nivoje si ti definiral nisi pa povedal kako so povezani med seboj, ker morajo biti povezani, a ne?
Roman: No, nisem jih jaz definiral, so pa očitni in bi morali biti tudi tebi. So povezani, ampak to ni bistveno.

Roman napisal/-a:
Ti praviš, da je svet sestavljen iz plasti in če je biologija ena od plasti potem je tudi kemija je ena od plasti in na tej plasti, kjer kraljuje kemija, je atom nedeljiv.
Ja.
Vidiš, jaz sem lahko ti. :wink:
Roman napisal/-a:
Torej, nedeljivo je sestavljeno, kaj ne?
Ne. Atom je sestavljen tudi v kemijski plasti, le da ga s kemijskimi postopki ni mogoče razbiti. Odvadi se zlagati skupaj pojme, ki ne sodijo skupaj.
Aha, torej, sedaj ko vemo, da je tako, ne smemo pozabiti na celoto. Torej, če je nekaj deljivo je deljivo ne glede na to, na kateri plasti torte smo. Prav. Torej neke vrste rekurzija, ki hrani vse logične rezultate, da bi lahko komunicirala medtem ko še išče boljše rešitve.
Roman napisal/-a:
Kaj pa se potem dogaja, če se ne sešteva, povej vendar zakaj meniš tako?
Če z žarkom posiješ na obarvano telo, to določene valovne dolžine vsrka (to pa je odštevanje, kajne), ostanek pa odbije. Če je telo (idealno) črno, vse vsrka in ničesar ne odbije. Odštevanje u nulo.
To že, ker je to iz perspektive opazovalca, ki obseva. Kako pa iz stališča obsevanega, tistega ga sprejema(rdečo in modro) in kasneje oddaja vijolično ? :roll:
Roman napisal/-a:
Ne bo, ne bo, ne se bat namesto mene, če se jaz ne bojim.
Hmnja, otroka tudi ni strah iti čez prometno cesto ali prijeti gorečo vžigalico.
Ja res je, ni me še povozil vlak, če si to imel namen sporočiti. Nenazadnje se še tukaj, četudi Spot spi.
Roman napisal/-a:
Torej, tvoja definicija pa je prava in zato, ker so tvoje definicije prave so moje izjave, ki so seveda posledica mojih definicij, neskladne glede na tvoje definicije!
Vidiš, to je nesramno natolcevanje. Mojih definicij ni. Najbrž si opazil, da večinoma uporabljam definicije iz SSKJ. Ampak nekaterih stvari ti pač (še vedno) ni mogoče dopovedati. Tudi prav.
Pa saj ne gre zato, da bi ti bil avtor definicij, gre zato, da jih uporabljaš, da si jih sprejel, jih nekam uskladiščil in na podlagi njih razmišljaš. :roll:

Nitka iz Čudeži in znanost
Bargo: Naravni zakoni so vzorci v naravi, po drugi strani so naravni zakoni govorno formulirane izjave.
Kako že pravi Wittgenstein: "Meje mojega jezika so meje mojega sveta."

Vojko: Spada Wittgesteinov znani stavek v ta kontekst? Ali ni tega rekel ob rekonstrukciji neke prometne nesreče?
Bargo: Seveda pa še kako, tisto kar lahko zapišeš v matematičnih simbolih je s težavo ali včasih celo nemogoče zapisati v kakšnem drugem, človeku bolj prijaznem, jeziku. Hecno pa je, da prav matematični jezik precej dobro izvajajo ta isti računski stroji, pri čemer pa ti stroji nikakor ne dojamejo pomena informacij, ki jih obdelujejo.
Vojko: Boljša formulacija bi bila: "/ ... pri čemer pa ti stroji ŠE nikakor ne dojamejo .../"


Roman napisal/-a:
Posrečeno, zelo posrečeno priznam!
Raje se poglej v ogledalo.
Sem in kaj sedaj?

Roman napisal/-a:
Torej, črni papir, na katerem se sešteva svetloba, seva ali pa se spremni v črno luknjo?
Pri odbijanju svetlobe gre vedno za odštevanje, namreč odštevanje vsrkane svetlobe. Ti mi za ta pojav že nekaj časa skušaš vsiliti seštevanje. Kaj neki se po tvoje sešteva? In ja, vsrkana svetloba tudi prispeva k sevanju papirja.
Kako pa je pri oddajanju svetlobe?
Roman napisal/-a:
Prejeto energijo mora nekam oddajati!
Seveda. Zakaj misliš, da je ne?
Ker je črna odsotnost svetlobe, kar pomeni, da lahko sprejme in ne odda.
Roman napisal/-a:
Če tudi je tako, vse že ne more biti, ker potem nebi bilo nič med maso in energijo, a ne?
Izpadla dva znaka.
Nista problem dva znaka. Problem je, da meniš, da je nekaj med maso in energijo. Pojasni.
Kaj ni konstanta med energijo in maso?
Roman napisal/-a:
Se spomniš, da so stari kino projektorji imeli hibo, ko se je mehanizem ustavil se je filmski raztegnil in na platnu se je pojavil velik bel lik?
Poznam. In spet uporabljaš zanimive izraze. Temu, da je vročina lučke prežgala, preluknjala filmski trak, rečeš, da se je trak raztegnil.
Vročina je posledica česa? Kako merimo vročino?
Roman napisal/-a:
Tako se pač zdi tvojemu biasu.
Seveda, ravno zaradi tega se motiš.
Ne, ravno zaradi tvoje pristranosti se ti zdi, da se motim. Da bi mojo zmoto dokazal, se moraš pristranosti kajpak odreči. Kar se seveda ne more zgoditi, kajne.
Zakaj pa bi JAZ dokazoval tvojo zmoto? Lažje in edino smiselno je, da dokažeš sam sebi, kaj ne? 8) Že veš kako bi to storil?

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8014
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Motore napisal/-a:
1.11.2018 11:36
bargo napisal/-a:Atom je kemijsko nedeljiv, tako piše na wikipediji.
Predlagam, da se slovenske wikipedije vzdržimo, saj je preskromna s prevodi. V angleški wikipediji je to bolje opisano:
wikipedia napisal/-a:An atom is the smallest constituent unit of ordinary matter that has the properties of a chemical element.
wikipedia napisal/-a:A chemical element is a species of atoms having the same number of protons in their atomic nuclei (that is, the same atomic number, or Z).[1] For example, the atomic number of oxygen is 8, so the element oxygen consists of all atoms which have exactly 8 protons.
No, materni jezik je potrebno razvijati in prav bi bilo, da bi dodal še prevod. Šele potem bi lahko zares videli kakšno je tvoje stališče, kaj ne? :roll:

Motore
Prispevkov: 1098
Pridružen: 9.9.2009 23:28

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Motore »

bargo napisal/-a:
1.11.2018 13:36
No, materni jezik je potrebno razvijati in prav bi bilo, da bi dodal še prevod.
Razvitost maternega jezika nima veze s pomankljivim opisom članka na slovenski wikipediji. Če citata ne razumeš, ker ne znaš dovolj dobro angleško, potem ti lahko to prevedem (sicer je google translate dovolj dobro orodje za dotične citate), če pa citate razumeš, ne vidim zakaj bi nepotrebno smetil forum.
bargo napisal/-a:
1.11.2018 13:36
Šele potem bi lahko zares videli kakšno je tvoje stališče, kaj ne?
Moje stališče ni pomembno, podal sem splošno definicijo.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8014
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Motore napisal/-a:
1.11.2018 14:37
bargo napisal/-a:
1.11.2018 13:36
No, materni jezik je potrebno razvijati in prav bi bilo, da bi dodal še prevod.
Razvitost maternega jezika nima veze s pomankljivim opisom članka na slovenski wikipediji.
Pomanjkljivost vendar ugotavljaš ti, Motore. Aja in dobrodošel nazaj. :wink:
Motore napisal/-a: Če citata ne razumeš, ker ne znaš dovolj dobro angleško, potem ti lahko to prevedem (sicer je google translate dovolj dobro orodje za dotične citate), če pa citate razumeš, ne vidim zakaj bi nepotrebno smetil forum.
Ti kar raje nasmeti z prevodom, kot z domnevanjem o mojem neznanju angleščine.

Motore napisal/-a:
bargo napisal/-a:
1.11.2018 13:36
Šele potem bi lahko zares videli kakšno je tvoje stališče, kaj ne?
Moje stališče ni pomembno, podal sem splošno definicijo.
Seveda je pomembno tvoje stališče, ko pa ugotavljaš, da je opis v angleščini manj pomanjkljiv od slovenskega.

Motore
Prispevkov: 1098
Pridružen: 9.9.2009 23:28

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Motore »

bargo napisal/-a:
1.11.2018 19:00
Ti kar raje nasmeti z prevodom, kot z domnevanjem o mojem neznanju angleščine.
Domneval sem o tvojem znanju angleščine vendar nič ne de. Drugič ne bom prevajal več, saj obstajajo dovolj dobri prevajalniki na spletu in uporabniki tega foruma se bodo za tako malenkost že znašli (pa še manj smetenja bo). Pomagal bom le pri kakšnem nesporazumu.

Torej:
wikipedia napisal/-a:Atom je najmanjši sestavni del navadne materije, ki ima značilnosti kemičnega elementa.
wikipedia napisal/-a:Kemični element je vrsta atomov, ki imajo v atomskih jedrih enako število protonov (to pomeni, isto atomsko število ali Z). [1] Na primer, atomsko število kisika je 8, tako da element kisika sestavljajo vsi atomi, ki imajo natanko 8 protonov.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8014
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Motore napisal/-a:
1.11.2018 20:14
bargo napisal/-a:
1.11.2018 19:00
Ti kar raje nasmeti z prevodom, kot z domnevanjem o mojem neznanju angleščine.
Domneval sem o tvojem znanju angleščine vendar nič ne de. Drugič ne bom prevajal več, saj obstajajo dovolj dobri prevajalniki na spletu in uporabniki tega foruma se bodo za tako malenkost že znašli (pa še manj smetenja bo). Pomagal bom le pri kakšnem nesporazumu.
Dobro, čeprav veš, da se dosti tega izgubi s prevodom, še posebej se to dogaja, če prevajajo človeške jezike stroji.
Motore napisal/-a: Torej:
wikipedia napisal/-a:Atom je najmanjši sestavni del navadne materije, ki ima značilnosti kemičnega elementa.
Dobro. Poved namiguje, da bi naj obstajala tudi še neka druga materija, ki pa ni navadna. Kako je s tem? :roll:
Motore napisal/-a:
wikipedia napisal/-a:Kemični element je vrsta atomov, ki imajo v atomskih jedrih enako število protonov (to pomeni, isto atomsko število ali Z). [1] Na primer, atomsko število kisika je 8, tako da element kisika sestavljajo vsi atomi, ki imajo natanko 8 protonov.
Odlično. :wink:
Torej, to pomeni, da sva jaz in ti sestavljena iz enakih kemičnih elementov in se na tem nivoju, kemijskem nivoju elementov, ne razlikujeva, kaj ne? :roll:

Nenazadnje, kdo pa si danes še želi biti sestavljen iz navadne materije, vsi bi neko specialno!? :lol: :D

Motore
Prispevkov: 1098
Pridružen: 9.9.2009 23:28

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Motore »

bargo napisal/-a:
1.11.2018 20:53
Dobro, čeprav veš, da se dosti tega izgubi s prevodom, še posebej se to dogaja, če prevajajo človeške jezike stroji.
Motore napisal/-a:Pomagal bom le pri kakšnem nesporazumu.
bargo napisal/-a:
1.11.2018 20:53
Dobro. Poved namiguje, da bi naj obstajala tudi še neka druga materija, ki pa ni navadna. Kako je s tem?
Tukaj:
https://en.wikipedia.org/wiki/Matter#Definition
https://en.wikipedia.org/wiki/Matter#Based_on_atoms
bargo napisal/-a:
1.11.2018 20:53
Torej, to pomeni, da sva jaz in ti sestavljena iz enakih kemičnih elementov in se na tem nivoju, kemijskem nivoju elementov, ne razlikujeva, kaj ne?
Tako je. Razlikujeva se po številu le teh, v njihovi urejenosti, pa še kaj (na kemijskem nivoju).

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8014
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Motore napisal/-a:
1.11.2018 21:01
bargo napisal/-a:
1.11.2018 20:53
Dobro, čeprav veš, da se dosti tega izgubi s prevodom, še posebej se to dogaja, če prevajajo človeške jezike stroji.
Motore napisal/-a:Pomagal bom le pri kakšnem nesporazumu.
bargo napisal/-a:
1.11.2018 20:53
Dobro. Poved namiguje, da bi naj obstajala tudi še neka druga materija, ki pa ni navadna. Kako je s tem?
Tukaj:
https://en.wikipedia.org/wiki/Matter#Definition
https://en.wikipedia.org/wiki/Matter#Based_on_atoms
Pa saj ta ni druga materija, je samo en nivo nižje, recimo temu nivoju, nivo fizike, saj velja, da je tudi ta navadna materija sestavljena iz d in u kvarkov, elektronov in netrinov, kaj ne? :roll: Torej, kaj bi bila druga materija, ki ni navadna? :roll:
Motore napisal/-a:
bargo napisal/-a:
1.11.2018 20:53
Torej, to pomeni, da sva jaz in ti sestavljena iz enakih kemičnih elementov in se na tem nivoju, kemijskem nivoju elementov, ne razlikujeva, kaj ne?
Tako je. Razlikujeva se po številu le teh, v njihovi urejenosti, pa še kaj (na kemijskem nivoju).
Aha, torej globje kot greva v razmišljanju tega sveta, ki je sestavljen iz plasti, težje naju je razlikovati. Prav. hm.

Torej, na elementarnem nivoju delcev se ne razlikujemo od stola na katerem sedimo in ne od zraka katerega dihamo. Na tem elementarnem nivoju ni nobene razlike med menoj in ostalim svetom, ker sem jaz, kot tudi svet, sestavljen iz u in d kvarkov, elektronov in nevtrinov. Tehtnica, ki bi nakazovala na neko razliko s pomočjo mase in masa je že lastnost atoma, torej je razlika v masi število posameznih atomov kot tudi porazdelitev števila znotraj kemijskih elementov.

Za maso, ki jo obravnavamo kot lastnost atoma, kemijskega elementa, ki so celo urejeni glede na maso, potrebujemo še mehanizem, ker d in u delci nimajo lastnosti mase, kaj ne? :roll:

Torej pojavi se Higgs-a, ki pojasni maso d in u kvarkov, s tem pa ne še mase atoma, ki pa je 100 krat večja, kot dobljena vsota delov, vendar to so že neki tehnični detaili, ki trenutno niso pomembni.


Kako pa pridejo razlike, ki so očitne in trivialne, ko pa velja, da JAZ sem TUKAJ, TI si TAM? in še žene naju z lahkoto razlikujejo, če že ne zaradi drugega zato, ker naju vidijo ločeno. :)

Kje se skrivajo te lastnosti, ki nam omogočajo celo dokazati, da TI nikoli nisi bil TUKAJ in da si resnično TAM? :roll:

Roman
Prispevkov: 6439
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

bargo napisal/-a:
1.11.2018 13:13
Živa bitja definirajo pogoje pod katerimi so lahko živa in to celotni čas.
Spet pesniš.
To mi ne pove veliko
Tebi nič ne pove veliko.
kako si prišel do tega svojega mnenja, razen da spet ocenjuješ druge.
Hočeš reči, da z ocenjevanjem drugih pridem do svojega mnenja? Bla, bla. Do mnenja o tebi pridem na podlagi tega, kar napišeš o sebi.
Ne, nisva pri relativnosti temveč sva v tvojem peskovniku
V mojem peskovniku tebe ni in bi bilo dobro, če bi si nehal delati tovrstne utvare. In sva pri relativnosti.
kjer je baje svet eden in edini.
Verjamem, da ti to ni všeč, ampak zaenkrat nisi povedal še ničesar takega, iz česar bi bilo videti, da svet ni en sam.
Torej, če je nekaj deljivo je deljivo ne glede na to, na kateri plasti torte smo.
Tako je. Ampak, če želiš atom razdeliti, pa tega s kemijskimi postopki ne moreš. Z zobotrebcem ne moreš izvrtati luknje v zid.
Torej neke vrste rekurzija, ki hrani vse logične rezultate, da bi lahko komunicirala medtem ko še išče boljše rešitve.
Traparija.
Kako pa iz stališča obsevanega, tistega ga sprejema(rdečo in modro) in kasneje oddaja vijolično ? :roll:
Trdiš, da ima obsevani papir svoje stališče? Pa kdo je vendar dal pesnikom pesniško svobodo?!
Pa saj ne gre zato, da bi ti bil avtor definicij, gre zato, da jih uporabljaš, da si jih sprejel, jih nekam uskladiščil in na podlagi njih razmišljaš. :roll:
Potem pač ne reci, da so definicije moje.
Kako že pravi Wittgenstein: "Meje mojega jezika so meje mojega sveta."
Je to izgovor za tiste, ki nimajo česa pametnega povedati?
Roman napisal/-a:Raje se poglej v ogledalo.
Sem in kaj sedaj?
Sedaj ugasni računalnik.
Kako pa je pri oddajanju svetlobe?
Ne vem, po čem sprašuješ. Se iz predlaganega videa nisi ničesar naučil? Se mi je zdelo. Svetilo pač odda svetlobo in ta potuje po prostoru. Če pri tem naleti telo, se zgodi prehod, vsrkanje in odboj, pač odvisno od optičnih lastnosti telesa. Odštevanje.
Ker je črna odsotnost svetlobe, kar pomeni, da lahko sprejme in ne odda.
Kolikokrat ti moram povedati, da je črna odsotnost vidne svetlobe. Vidna svetloba pa je le manjši del svetlobe. Kaj ti tu ni jasno?
Kaj ni konstanta med energijo in maso?
Se spet norčuješ iz mene. Zakaj meniš, da mi to ugaja? Na eni strani energija, na drugi masa, vmes pa konstanta? Se sploh poslušaš?
Vročina je posledica česa? Kako merimo vročino?
Kakšno zvezo ima to s poškodovanim filmskim trakom?
Zakaj pa bi JAZ dokazoval tvojo zmoto?
Ker ti trdiš, da ta je.
Lažje in edino smiselno je, da dokažeš sam sebi, kaj ne?
Ne veš, kaj govoriš.
Že veš kako bi to storil?
Vem. Prenehati se moram pogovarjati s teboj.

Odgovori