Z rojstvom protojezika pred kakšnimi 100.000 leti je 'naš svet zahteval definicijo' od npr. izdelovalca kamnite sekire. Kako bi sicer posredoval svojo izkušnjo drugemu Homo Heidelbergensisu?vojko napisal/-a: ↑
Ne; velja seveda obratno: vse definicije so odvisne od našega sveta.
hm. Vendar že nas svet zahteva definicijo, kot tudi vse besede v povedi?
Prednost našega jezika je namreč ravno v tem, da z definicijami recimo tehnoloških postopkov omogoča prenos znanja iz roda v rod. Pri vseh drugih združbah primatov, ki temeljijo na neverbalnih organizacijah izdelave orodja, le ta pade v pozabo s smrtjo individua ali če se habitat spremeni za obdobje, ki je precej daljše od življenja posamičnega člana. Z verbalno definicijo produkcijskih postopkov je naša vrsta (in verjetno že naši najbližji izumrli bratranci) pridobila nesluteno evolucijsko prednost.
Nisem pozabil.In ne pozabi, ko si se rodil je svet že bil tukaj, kaj ne?
Elaboriraj!vojko napisal/-a:Če takšne definicije ne odslikavajo (in to po možnosti v Hi-Fi maniri!) 'našega sveta', potem to po definiciji niso definicije.
Vidiš, definicija "definicije" o kateri je že namigoval Roman.
V tem kontekstu razumem definicijo kot natančno razlago pojma z navedbo vseh njegovih bistvenih znakov. Če sam pojem nima eksistence, oz. so vsi njegovi bistveni znaki popolnoma arbitrarni, je takšna definicija po moje puhla. Vzemiva izmišljeni pojem angela (ali hudiča, če ti je bližje). Bolj ko skušaš definirati njegove bistvene lastnosti, manj sogovornik ve, o čem govoriš.vojko napisal/-a:V tem smislu definicija boga kot stvarnika 'nebes in zemlje' in izvora morale NI definicija.
No, potem si moraš nujno povedati kaj pojmuješ po "definicija" in še kaj je sploh namen definicije. Torej?
Po standardnem modelu je stabilen. Njegov spontani razpad lahko pričakuješ po kakšnih \( 10^{34}\) letih. To je cca milijardo milijard milijard-krat dalj, kot obstaja naše vesolje ...vojko napisal/-a:Definicija protona kot stabilnega, pozitivnega elementarnega delca, sestavljenega iz u in d kvarka, z mirovno maso 1,67262159−271,67262159−27 kg in spinom ½, JE definicija.
Stabilen itak ni, ker nič ni stabilno.
Kaj je z njim? Ta razpade v malo manj ko 15 minutah ...Nevtron!
Govoriva drug mimo drugega; gre za načelno nezmožnost zgraditi napravo, ki bi kršila naravne zakonitosti. Pri letalu, težjem od zraka, ni opaziti ničesar takega ...vojko napisal/-a:
Halo?! Je kdo doma?! Kakšno zvezo ima to s perpetuum mobile?!
Zgodovinsko, včasih so tako trdili in danes letimo in še zmeraj verjamemo vse dokler ne ->
'Že kar gotovost ...'vojko napisal/-a:
In ko bo nekdo izdelal nekaj takšnega, kar ni bilo mogoče izdelati,
NIHČE nikoli ne bo 'izdelal nekaj takšnega', kar nasprotuje naravnim zakonom.
Evo, je ta izjava neka količina verjetja ali že kar gotovost?
Na kakšne 'aksiome' misliš?Hecno je, da je vezana na aksiome, ki so nepopolni, ker izhajajo iz nepopolnosti.
Niti približno in niti od daleč! Navedi mi samo eno, znanstveno nesporno!vojko napisal/-a:
se bo pač spremenila vsaj ena definicija, ker čudež že ne bo zaradi tega, ker bo ponovljivo!
Čudeži, ki niso ponovljivi, so se nehali tam nekje v začetku našega štetja. Odtlej ni bilo še nobenega, čeprav člani uradne "komisije za čudeže" v Vatikanu seveda menijo drugače ...
Nakladaš, čudežne ozdravitve so ponovljive samo na drugačnih vzorcih in seveda v luči minljivosti.
Kaj z multifokalnimi ne vidiš narekovajev?vojko napisal/-a:'Čudeži' v smislu pojave življenja, inteligence, ipd. pa se 'dogajajo'; dokaz smo mi sami.
Končno si napredoval! Bravo, saj komaj verjamem. Čuj, si ti res Vojko?
Čuj, potrebuješ ti morda očala? Nisi opazil narekovajev?
Ne, moja so multifokalna. (LOL)
Čudež je v smislu tiste sobe z naključnimi fluktuacijami zraka ali skoka razbitega kozarca nazaj na mizo v prvotni obliki. Čeprav so takšni dogodki tako neverjetni, da mejijo na čudeže, pa seveda niso čudeži v smislu definicije na začetku te teme. Izdelava perpetuum mobila ali suspenz gravitacije na trgu Sv. Petra v Rimu, da bi lahko šef RKC nekaj minut lebdel v zraku PRED svojim balkonom – to pa bi bil čudež!Aja, torej pojav življenja ni čudež, ali kako?
Vem sicer ne, sem pa 99,999% gotov, da nismo sami. To bi bil po moje večji čudež kot pa pojav življenja še kje drugje v vesolju.Pojavilo se je enkrat in še traja! Pa ja ne boš rekel, da veš, da se je življenje pojavilo še kje razen na Zemlji?
In? Pri nastanku živega iz neživega ni šlo za nikakršno "kršitev splošno sprejetih in uveljavljenih naravnih zakonov" – vsaj v tem se strinjava, kaj?Pazi, to je tvoja uvodna trditev: "čudež je kršitev splošno sprejetih in uveljavljenih naravnih zakonov, ki se je zgodil le enkrat, ali pa se vsaj ne ponavlja v primerljivih okoliščinah."
Seveda ni!vojko napisal/-a: Tukaj ti še malce manjka, moral bi malce bolje razumeti verjetnost.
Kje pa je moj deficit, moliću fino?
Recimo, če imaš porazdelitveno funkcijo, ki je definirana na celotni realni osi potem čudežev že v principu ne more biti, kaj ne?
Drži.
Torej, če veš da drži potem to sploh ni v kategoriji čudežev
Poudarek je seveda na 'je videti, kot da' ...in to zato ker je definicijsko območje celotna realna os. Primer: Delec/val, ki leti proti dvojni reži lahko izgine in se ne pojavi na zaslonu in vendar to ne bo čudež, čeprav je videti, kot da bi bil kršen zakon o ohranitvi energije!
Kdo pa lahko izdela neskončen zaslon iz končno delov!?
I.N.R.I. (Iesus Nazarenus Rex Iudaeorum)
Ne; tudi, če jih izgine tisoč ...Pazi sedaj, tudi če jih izgine 10 zaporedoma še to ne bo čudež, kaj ne?
Ne; tudi, če se jih pojavi tisoč ...Pazi sedaj, tudi če se eden ali dva pojavita na zaslonu več, ko pa jih je bilo poslanih iz izvira, še tudi to ne bo čudež?
Tudi naš predsednik vlade je (bil) ...Bog je res komik!
Cilj je: večja kompleksnost! Približujemo pa se mu res asimptotično ...vojko napisal/-a:
Svakog dana, u svakom pogledu sve više napredujemo ...
Ja, samo ne asimptotično, ker ni CILJA!
...bomo pa bomo bogovi ...Če pa je CILJ potem pa ...