FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Posebna in splošna teorija relativnosti
Odgovori
Rozman
Prispevkov: 1519
Pridružen: 6.10.2005 14:50
Kraj: Tržič
Kontakt:

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a Rozman »

dokaži, kako teorija relativnosti ne drži
Shrink, Aristotel je opisal, da je Zemlja okrogla, Aristarh ( 320 - 250 pr. n. š) je razvil idejo heliocentričnega sistema. Nikolaj Kopernik (1473 - 1543) je utemelji heliocentrični sistem. Tisoč in več let dokazovanj in naporov je bilo potrebnih, da je vzšla in se med ljudmi prijela ideja heliocentričnega vesolja. Giordano Bruno je drago plačal svoje napredne ideje. Kako bi se odzval ti, če bi ti predočil dokaz, da teorija relativnosti ne drži?

Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a Roman »

Preidi od besed k dejanjem!

Rozman
Prispevkov: 1519
Pridružen: 6.10.2005 14:50
Kraj: Tržič
Kontakt:

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a Rozman »

Preidi od besed k dejanjem!
Roman, z veseljem. Moje vprašanje je bilo namenjeno preverjanju, ali imam kot sogovornike le inkvizicijo, ali tudi raziskovalce znanosti. Če bi govoril le inkviziciji, bi bilo dokazovanje nesmiselno.

Torej, da teorija relativnosti ne drži sem dokazal na predavanju v Benetkah leta 2011, ko sem predstavil naslednje predavanje http://www.frozman.si/pdf/The_properties_of_light.pdf Članek seveda ni napisan bombastično, v stilu razprav tu na forumu, je pa zadosti konkreten v dokazovanju, da hitrost svetila vpliva na hitrost svetlobe na ponoru.

Rozman
Prispevkov: 1519
Pridružen: 6.10.2005 14:50
Kraj: Tržič
Kontakt:

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a Rozman »

.
Še en lažje razumljiv dokaz, zakaj teorija relativnosti ne drži. Ni konkretna meritev, kot v prejšnem zapisu, ampak kljub temu dovolj prepričljiv dokaz.

Skica na levi prikazuje mirujočega opazovalca (v=0), ki opazuje prehod svetlobnega žarka skozi škatlo. Skica prikazuje le gornjo in spodnjo ploskev škatle, ki ima v spodnji in gornji ploskvi po eno luknjo, pravšnje velikosti, da omogoča prehod žarka pod točno določenim kotom.
Slika
Prehod istega žarka opazuje tudi gibajoči opazovalec, kar prikazuje desna skica. V vseh koordinatnih sistemih bo žarek potoval skozi obe luknji. O tem ni dvoma, saj oba opazovalca opazujeta isti pojav. Opazovalca žarka sicer ne vidita, vesta pa, da je žarek potoval skozi obe luknjici. Sled je pustil nekje na ozadju, ne pa v škratlji.

Po teoriji relativnosti hitrost opazovalca ne vliva na hitrost žarka. Hitrost žarka je določena s smernim vektorjem in absolutno vrednostjo hitrosti v m/s. Enaki hitrosti žarka za mirujočega in gibajočega opazovalca pomeni, da imata žarka v sistemih opazovanja obeh opazovalcev isto smer.

Gibajoči opazovalec opaža, da se škatla premika v levo. V času preleta žarka skozi škatlo, se bo gornja luknja premaknila v levo. Edina možnost, da žarek preide skozi obe luknji je, da žarek za gibajočega opazovalca spremeni smer, kar pa ni skladno s teorijo relativnosti. Če žarek ne spremeni svoje smeri, na vrhu škatle ne bo poravnan z luknjo in ne bo prešel škatle.

Ob tem niti ni pomembno ali premik luknje računamo po Lorenzevi transformaciji ali po Galileju. Ob enaki smeri gibanja svetlobnega žarka, se za gibajočega opazovalca gornja luknja ne sme premikati, če želimo vzpostaviti pogoje, da žarek preleti obe luknji. Mirovanje luknje v škatli ob gibanju škatle pa je protislovno.

Edina logično razlag pojava nam nudi ugotovitev, da gibajoči opazovalec zaznava drugačno hitrost svetlobe kot mirujoči opazovalec.

Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a Roman »

Zakaj neki se zgornja luknja premika v levo, spodnja pa ne?

Rozman
Prispevkov: 1519
Pridružen: 6.10.2005 14:50
Kraj: Tržič
Kontakt:

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a Rozman »

Obe luknji se premikata levo. Vendar pa je lokacija spodnje luknje pomembna le do takrat, ko žarek vstopi v škatlo, potem pa ne več. Premikanje zgornje luknje pa je pomembno vse dokler se žarek nahaja v škatli. Če čas začneva šteti v času, ko žarek vstopi v škatlo, potem gibanje spodnje luknje ni pomembno. Za razumevanje pojava je pomembno torej le gibanje zgornje luknje.

Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a Roman »

Čaraš, Franc, čaraš, kot vedno.
Mišljeno je, da mirujoči opazovalec vidi odbiti žarek, ki se vrne na to stran škatle, kajne. Kaj pa se zgodi s premikajočim se opazovalcem? Vidi odhod žarka (no, takrat je blizu svetila), ne more pa videti odbitega žarka, ker se je med tem premaknil. To, da se drugi opazovalec ne giblje v isti smeri kot žarek, je najbrž druga zgodba.

Rozman
Prispevkov: 1519
Pridružen: 6.10.2005 14:50
Kraj: Tržič
Kontakt:

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a Rozman »

Žarek le preleti škatlo. Ne opazujemo nobenega odboja. Oba opazujeta, ali je žarek skozi luknjici preletel škatlo, ali ostane v škatli. To vesta tako, da se osvetli bodisi v škatli, bodisi nekje za škatlo.

Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a Roman »

In kako vidita osvetljeno točko v škatli ali za njo? Če se žarek ne odbije, ne vidita ničesar.

Rozman
Prispevkov: 1519
Pridružen: 6.10.2005 14:50
Kraj: Tržič
Kontakt:

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a Rozman »

Žarek se razprši na vse strani bodisi nekje v ozadju škatle, ali pa se razprši v sami škatli, odvisno od tega ali je škatlo prešel ali je ostal v škatli. Iz tega razpršenega žarka ne moremo sklepati nič drugega kot to, kje se je zaključila usoda žarka.

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14610
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a shrink »

Rozman napisal/-a:
28.2.2019 18:13
dokaži, kako teorija relativnosti ne drži
Shrink, Aristotel je opisal, da je Zemlja okrogla, Aristarh ( 320 - 250 pr. n. š) je razvil idejo heliocentričnega sistema. Nikolaj Kopernik (1473 - 1543) je utemelji heliocentrični sistem. Tisoč in več let dokazovanj in naporov je bilo potrebnih, da je vzšla in se med ljudmi prijela ideja heliocentričnega vesolja. Giordano Bruno je drago plačal svoje napredne ideje. Kako bi se odzval ti, če bi ti predočil dokaz, da teorija relativnosti ne drži?
The Crackpot Index

40 points for comparing yourself to Galileo, suggesting that a modern-day Inquisition is hard at work on your case, and so on.

40 points for claiming that when your theory is finally appreciated, present-day science will be seen for the sham it truly is. (30 more points for fantasizing about show trials in which scientists who mocked your theories will be forced to recant.)

:lol:

Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a Roman »

Rozman napisal/-a:
6.3.2019 7:07
Iz tega razpršenega žarka ne moremo sklepati nič drugega kot to, kje se je zaključila usoda žarka.
Pa še to samo v primeru, da žarek iz točke razpršitve pride v oko opazovalca.

Rozman
Prispevkov: 1519
Pridružen: 6.10.2005 14:50
Kraj: Tržič
Kontakt:

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a Rozman »

Roman, res je.

Vendar pa, če se svetloba v škatli razprši v vse smeri in vsaj del fotonov veliko verjetnost, da prispejo opazovalcu v oči. Ravno tako imajo veliko verjetnost da prispejo opazovalcu v oči na vse strani razpršeni fotoni nekje iz ozadja, kadar je žarku uspelo preiti skozi obe luknjici.

Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a Roman »

Dobro, pustiva pri miru uganko, kako opazovalca (mirujočemu bom rekel M, gibajočemu pa G) ugotovita, ali je žarek prečkal škatlo. Druga uganka je, kako G izmeri hitrost svetlobe, če se ne giblje v njeni smeri.

Rozman
Prispevkov: 1519
Pridružen: 6.10.2005 14:50
Kraj: Tržič
Kontakt:

Re: FIZIKALNA VEDA NA PRAGU PRENOVE

Odgovor Napisal/-a Rozman »

Fizika ugotavlja, da se hitrost svetlobe ohranja za poljubnega opazovalca ne glede na smer in hitrost gibanja opazovalca. Ohranjanje hitrosti svetlobe pomeni ohranjanje smeri (smernega vektorja) in ohranjanje gibanja (m/s). Če oba opazovalca v škatli vidita enako smer gibanja svetlobe, bo v enem primeru žarek zadel zgornjo luknjo, v drugem primeru pa ne, kar se mu izmakne zgornja luknja.

Odgovori