Roman napisal/-a: ↑27.5.2019 21:03
bargo napisal/-a: ↑27.5.2019 19:26
Moje vprašanje pa je na mestu!
Daj no.
Poglejva še enkrat tvoje vprašanje "Kako je mogoče, da so delci ubežali črni luknji, ki je nastala z implozijo?" Vprašanje ni jasno in ti ga nisi hotel pojasniti, torej sem prepuščen ugibanju. Rešil se bom z ogledom vseh možnosti.
Zanimivo. Da vidimo.
Roman napisal/-a:
- Prvi del (Kako je mogoče, da so delci ubežali črni luknji) pomeni, da trdiš, da so delci ubežali črni luknji, sicer ne bi mogel vprašati, kako je to mogoče. Odgovor seveda je, da delci niso ubežali črni luknji, se pravi, da to ni mogoče.
Domnevam Roman in ne trdim, ker če bi trdil ne bi bilo potrebno izmenjevati mnenja, kaj ne? Tvoj odgovor pa je trditev brez argumenta ali pa mogoče še, da iz zvezde ne nastane črna luknja ali mogoče, da nastane črna luknja šele po eksploziji zvezde. Saj veš, vzročno-posledično, ker drugače se vse dogaja hkrati!
Roman napisal/-a:
- Drugi del (ki je nastala z implozijo) pomeni, da meniš, da so nekatere črne luknje nastale z implozijo, druge pa ne.
Tako je.
Roman napisal/-a:
Razložil sem ti, kako lahko iz dovolj velike zvezde, ki eksplodira, nastane črna luknja.
Eksplozija pomeni, da se veliko energije sprosti v zelo majhnem času in da delci, ki so sestavljali telo in prispevali k masi telesa, odletijo v prostor in če tako se zmanjša tudi gostota telesa, če upoštevamo, da so delci, ki so se razpršili po prostoru še zmeraj del telesa, torej zvezde.
Kako pride do eksplozije nisi razložil? A ni zanimivo, da je zvezda tako dolgo stabilna potem pa kar hipoma eksplodira? Od kje pa je dobila energijo za tako močno eksplozijo?
Roman napisal/-a:
Ampak pri tem ne eksplodira cela zvezda, samo njen zunanji plašč, notranjost pa, kot se za črne luknje spodobi, implodira in ne pusti nobenemu delcu ubežati. Ni mogoče je torej odgovor tudi na tako razumevanje vprašanja.
Tole je sedaj še bolj sumljivo, kajti, nekaj kar je stabilno žarelo milijone let, je moralo hipoma oddati ogromno energije, da so sploh lahko videli zvezdo oz. njeno eksplozijo. Že v viru, ki si ga podal, je zapisano: "
Zgodovinsko gledano, so supernove opazovali kot »nove zvezde« kjer prej tam niso opazili nobene. ", kar pomeni, da se je pojavila svetloba/zvezda iz teme in to zato, ker pač niso imeli dovolj občutljivih sredstev za opazovanje. Danes vemo, da je to njeno zadnje obdobje, torej njena smrt in ne rojstvo, čeprav ...
Roman napisal/-a:
- Če imaš v mislih mimo črne luknje bežeče delce, potem je povsem nepomembno, kako je črna luknja nastala, pomembno pa je, od kod so delci, kam se gibljejo, kako težki so in kako hitri. Brez teh podatkov je vprašanje nesmiselno.
Tale tvoja ubesedena misel "mimo črne luknje bežeče delce" je potrebno pogledati v luči "ne eksplodira cela zvezda, samo njen zunanji plašč, notranjost pa", kjer ustvariš delitev telesa, torej zvezde na zunanjost in notranjost. Torej, zunanjost zvezde ubeži notranjosti, kaj ne?
Roman napisal/-a:
Na vprašanje "kako je mogoče" pa je edini odgovor: delci so bili dovolj stran, prav usmerjeni in dovolj hitri, da jih gravitacija črne luknje ni mogla pritegniti in požreti.
Tako ja! Saj ti gre. Vendar, kako so masni delci(kisik, ogljik,..., železo, ...) dobili potrebno energijo, da so ubežali gravitaciji, ko pa milijone let niso uspeli?
Roman napisal/-a:
Meniš, da vsi fiziki vedo ali da bi vsi astronomi vedo odgovor
Če le niso v šoli sedeli na ušesih.
in/ali nihče drug ne more poznati odgovora, če ni ne fizik ali astronom?
No, lahko, če le ni v šoli sedel na ušesih.
Videti je, kot da bi nekateri ljudje v šoli vedeli. Albertu je torej bilo povedano?
Roman napisal/-a:
"delci iz črne luknje ubežali njeni gravitaciji" je tvoj konstrukt
Prav, ampak niti z besedo nisi razkril, da si imel v mislih mimoleteče delce.
"Mimo leteče" je itak relativno in je še odvisno od perspektive. Delci, veliko masnih delcev, letijo vstran od središča zvezde in to v vse smeri, kar pomeni, da ubežijo zvezdi oz. njenemu središču. Na nek način se zvezda v tem procesu ali razširi ali pa razpade, kako pač gledaš.
Roman napisal/-a:
Po nepotrebnem si me držal v mistični temi in si mi odrekel svetlobo. Grdo od tebe.
Konstruiraš vendar sam, saj se še spomniš, da
možgani ne odslikavajo temveč konstruirajo in tudi "mistično temo", kar koli že doživljaš pod tole sliko(!), si si ustvaril sam. Zanimivo, a ne?
Roman napisal/-a:
Veš, nadaljevanje, da "vprašanja nimajo veze z realnostjo" bom raje preskočil.
Ne vem, če je to res dobro.
Vem jaz.
Roman napisal/-a:
Mi boš pomagal, če bo potrebno.
Z veseljem, ampak potruditi se boš moral s spraševanjem.
To ne dvomim.
Vera. Ok.
Tako je.
Roman napisal/-a:
V viru, ki si ga podal, piše:
"V večjih zvezdah, se zlivanje jeder nadaljuje, ko samo gravitacijsko sesedanje zvezde (zvezdinega jedra) konča življenje zvezde in ta zaradi tega eksplodira kot supernova.
Odlično. To sem hotel od tebe. Pa poglejva. Saj to tudi tam piše, ampak prav, pač nisi povezal. Gravitacija torej vleče delce skupaj, energija, ki nastaja zaradi zlivanja-združevanja jeder, pa napenja zvezdo in jo hoče razgnati.
Dobro. Vidiš, zvezda v prostoru je na nek način kot ekonom lonec, kaj ne? Od tod pride tlak za katerega si se čudil od kod se je vzel.
Roman napisal/-a:
Od velikosti zvezde je odvisno, katera sila bo premagala drugo. Od velikosti zvezde je odvisno, kaj se bo zgodilo, sesedanje v črno luknjo ali v nevtronsko zvezdo (črna luknja ni edini možni izid sesedanja), eksplozija nove oziroma supernove, ali normalno dolgotrajno žarenje, kakršnega uprizarja naše sonce.
Toliko govora o eksploziji in vendar nobene besede o tem od kod energija, ki je potrebna, da masni delci ubežijo gravitaciji?
Roman napisal/-a:
Gravitacijsko sesedanje, ki je vzrok za eksplozijo zvezde, je kaj? Ali to gravitacijsko sesedanje pripelje do implozije zvezde?
Gravitacija vleče snov proti središču, kar je v vsakem primeru sesedanje. Če je energija, ki zvezdo napenja, prevelika, pride do eksplozije.
Kako pride do te "prevelike" energije, ko pa je zvezda milijone let bila stabilna? In potem kar naenkrat
BUM!
Roman napisal/-a:
Če je velikost tolikšna, da protoni in elektroni več ne zdržijo pritiska, iz njih nastanejo nevtroni, zvezda pa nevtronska zvezda. To pa še vedno ni črna luknja. Gravitacija nevtronske zvezde ne požre sevanja. Torej, vsako sesedanje ne pripelje do črne zvezde.
Torej je povezano z gostoto, kaj ne? Če je ravno dovolj energije v ravno dovolj majhnem prostoru/volumnu potem se zgodi črna luknja, kaj ne?
Roman napisal/-a:
Razumem že, samo še zmeraj menim, da je vprašanje na mestu.
Dokler ni jasno, po čem sprašuješ, pač ne more biti.
Prav.
Roman napisal/-a:
Samo iz teme potem lahko nastane svetloba
Iz teme že ne.
Seveda, ko pa naj bi celotno vesolje nastalo iz teme! Tudi zvezde so nastajale iz teme, dokler nismo naredili dovolj občutljive instrumente, pa še v temi so se skrivale galaksije, kar smo šele ugotovili z Hubblom.
Roman napisal/-a:
in to hipoma, kot se prižge zvezda v temi, veš.
Ampak ta svetloba je nastala iz zvezde, ne iz teme.
Res je! Kaj pa nastanek vesolja?
Roman napisal/-a:
potem zvezda kratkomalo izgine iz prostora in to hipoma!
Ne vem, če hipoma, vsekakor pa ne izgine iz prostora. Še vedno ustvarja gravitacijsko polje, kar ne bi bilo možno, če bi res izginila iz prostora.
Zvezda je vidna od zelo zelo daleč, tako zelo daleč, da njene gravitacije ne zaznaš, vsaj ne enostavno. Ko bi opazoval takšno zvezdo, ki se je spremenila v črno luknjo, brez da bi njeni delci z eksplozijo ubežali gravitaciji, bi naenkrat hipoma izginila, kaj ne?
Roman napisal/-a:
Torej tema požre svetlobo!
Na to sem ti že odgovoril.
Si in vendar bi brez eksplozije zvezde z nastankom črne luknje tema požrla svetlobo! In kisik bodi dokaz, da svetloba zaenkrat zmaguje!
Roman napisal/-a:
Ok, vidiš sedaj, da je vprašanje: "Kako je mogoče, da so delci ubežali črni luknji, ki je nastala z implozijo?" še kako na mestu, a ne?
Ne. Izdati moraš še skrivnost, katere delce imaš v mislih.
Tiste delce, ki sestavljajo zvezdo, ki definirajo zvezdo in so njen sestavni del in vsak od teh delcev prispeva svoj del k masi zvezde in brez katerih zvezda ne bi bila zvezda in tudi iz nje ne bi mogla nastati črna luknja, če ne bi bilo dovolj teh masnih delcev.
Roman napisal/-a:
Če ubežiš vlaku ne pomeni da si v vlaku, kaj ne?
Mora pa najbrž vlak teči za menoj, kajne.
No ja, gravitacija ima pač neskončni doseg in kot veš, ji dosega ne moreš omejiti, torej ubežati ji itak ne moreš, vsaj dokler si skrit za kožo!
Roman napisal/-a:
A nisi ti podal takšne definicije zvezde?
Ravno narobe: ti si jo. Še vprašal si me po zvezdi, ki ne seva.
Pustiva to.
Roman napisal/-a:
Perspektiva!
Kakšna perspektiva?
Bolje: "Katera perspektiva?" Tvoja in moja, ko pa sva na različnih mestih.
Roman napisal/-a:
Predlagaš, da naj verjamem mačku?!
Seveda. Ali ni Vera nekaj dobrega?
Je, vendar je tudi nekaj slabega v njej.
Roman napisal/-a:
A ne piše nekaj o tem tudi v viru, ki si ga predlagal, da se "tirnice planetov spremenijo".
To ni dovolj. Če bi Sonce izginlo, bi izginilo tudi njegovo gravitacijsko polje in bi Zemlja po prvem Newtonovem zakonu oddrvela naravnost naprej. Ampak ti si rekel, da bi se Sonce sesedlo v črno luknjo. V tem primeru bi gravitacijsko polje obstalo, celo ostalo enako kot prej, vsi planeti bi se mirno gibali še naprej brez spremembe. Res pa bi nastala tema, ampak ne tista, ki bi karkoli požrla.
Newton ti prikimava, Albert pa dviguje obrvi, tako da ..