Čudeži in znanost

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
Odgovori
Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8300
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

vojko napisal/-a:
19.7.2019 19:09
bargo napisal/-a:
18.7.2019 7:59
Roman stoji na stališču, da je svet eden.

Svet, ki ga ustvarjamo, je svet na podlagi našega razmišljanja, torej je kvečjemu lahko model tega edinega sveta, kaj ne?

Vojko bi dejal, da se asimptotično približujemo svetu, kaj ne?

Vendar, del sveta smo tudi mi, vključno z našim razmišljanjem in tako se postavi vprašanje kako poteka spreminjanje razmišljanja in kaj razmišljanje sploh je, še posebej v luči materialističnega monizma v navezi, da informacija nima mase?

Človek bi dejal, da brez masna ideja s pomočjo mase ustvarja naš model sveta.

Mike Oldfield - Shadow On The Wall

Nitka iz Čudeži in znanost
Bargo: Kant se reži in pravi, da naravni zakoni niso nekaj kar je v naravi temveč naravni zakoni so to, kar mi predpišemo naravi.
Vojko: 'Mi predpišemo naravi'? Saj to se sliši kot svetopisemsko brbljanje!


in medtem ko je svet eden in edini, očitno še večen in ne spreminjajoč, je materija stopila na pot spoznanja s tem, ko se je izrazila nje sposobnost in sicer z vprašanjem: Kje sem? :roll:
Vojko bi dejal, da se asimptotično približujemo svetu, kaj ne?
Pravilneje bi bilo: /...da se asimptotično približujemo razumevanju sveta, .../
Res je, ker smo v svetu, enem in edinem in ga s težavo razumemo. Seveda pa nisem prepričan, da je razumevanje sveta samo eno, četudi tako kažejo naša uporabna spoznanja.
vojko napisal/-a:
Vendar, del sveta smo tudi mi, vključno z našim razmišljanjem in tako se postavi vprašanje kako poteka spreminjanje razmišljanja in kaj razmišljanje sploh je, še posebej v luči materialističnega monizma v navezi, da informacija nima mase?
To trdite vi; jaz pa prosim za odgovor, kako je možna informacija BREZ mase …
Pa saj vidiš v barvah, kaj ne? :lol: Modra svetloba je pač drugačna od rdeče svetlobe in koliko mase že ima foton?
vojko napisal/-a:
Človek bi dejal, da brez masna ideja s pomočjo mase ustvarja naš model sveta.
Tudi tako bi lahko rekli malo orakeljsko. Eni gredo še dlje in pravijo, da je bistvo našega sveta pravzaprav informacija, ne materija ... :D Saj se spomniš Wheelerja: it from bit. 8)
No, saj ti gre!
vojko napisal/-a:
in medtem ko je svet eden in edini, očitno še večen in ne spreminjajoč, je materija stopila na pot spoznanja s tem, ko se je izrazila nje sposobnost in sicer z vprašanjem: Kje sem?
Drži. Če pogledaš prejšnji post, boš vedel, kje smo: v Laniakei ... :D
Ah, saj je čudovito kar zmore naš um samo vedi, da je to pač samo posledica Lippershey-a, da tako sedaj vidimo dalje v preteklost.

In ko že govorimo o preteklosti, si poglej tole:
Irving Finkel | The Ark Before Noah: A Great Adventure

Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

vojko napisal/-a:
17.7.2019 13:34
In ja: 'pod "svet" je mišljeno "naš model sveta-vesolja"'.
Albert je rad dajal neznanstvene izjave, celo sporne, verjetno v zabavo in občudovanje širokih množic. Zanimivo pa je, kako ljudstvo brez premisleka pripiše izjave Alberta pesnika Albertu znanstveniku.

Poglejmo še enkrat citirano izjavo: “The world as we have created it is a process of our thinking. It cannot be changed without changing our thinking.” ― Albert Einstein. Beseda world se praviloma prevaja kot svet v pomenu Zemlja, ne kot model česarkoli že. Tudi sicer se tudi v slovenščini beseda svet uporablja v tem pomenu. Ko rečemo, da je Mount Everest najvišja gora na svetu, nimamo v mislih naših modelov sveta, niti našega osončja, kaj šele vesolja v celoti. No, ker pa je Albert v tej izjavi bil bolj natančen, dejal je: svet, kot smo ga ustvarili, je seveda očitno, da gre za naš miselni izdelek, model. Ker je miselni izdelek izid mišljenja, je nujno taka tudi njegova sprememba. Zanimivo pri tem je, da naši modeli tako zlahka nastanejo (v času nastanka smo pač tako hudičevo brezupno naivni), odpraviti ali popraviti pa jih je v bistvu nemogoče.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

Pravilneje bi bilo: /...da se asimptotično približujemo razumevanju sveta, .../
Res je, ker smo v svetu, enem in edinem in ga s težavo razumemo. Seveda pa nisem prepričan, da je razumevanje sveta samo eno, četudi tako kažejo naša uporabna spoznanja.
Seveda ni 'razumevanje sveta samo eno'! Kakšnih 5.000 jih je! :lol: Poanta je seveda, da so vsa napačna. Edino znanost se trudi 'asimptotično približevati razumevanju sveta'. Mislim, da ji glede na okoliščine to hudičevo dobro uspeva … Od vseh razlag sveta ima znanost eno ključno in odločilno prednost pred vsemi drugimi fantazmagorijami: deluje … 8)
vojko wrote:
Vendar, del sveta smo tudi mi, vključno z našim razmišljanjem in tako se postavi vprašanje kako poteka spreminjanje razmišljanja in kaj razmišljanje sploh je, še posebej v luči materialističnega monizma v navezi, da informacija nima mase?
To trdite vi; jaz pa prosim za odgovor, kako je možna informacija BREZ mase …
Pa saj vidiš v barvah, kaj ne?
Zaenkrat še, čeprav z očali … :D
Modra svetloba je pač drugačna od rdeče svetlobe in koliko mase že ima foton?
Foton modre barve več kot rdeče. Sicer pa:
http://math.ucr.edu/home/baez/physics/P ... _mass.html
vojko wrote:
in medtem ko je svet eden in edini, očitno še večen in ne spreminjajoč, je materija stopila na pot spoznanja s tem, ko se je izrazila nje sposobnost in sicer z vprašanjem: Kje sem?
Drži. Če pogledaš prejšnji post, boš vedel, kje smo: v Laniakei ...
Ah, saj je čudovito kar zmore naš um samo vedi, da je to pač samo posledica Lippershey-a, da tako sedaj vidimo dalje v preteklost.
Tudi brez daljnogleda lahko v jasni noči vidiš celo dva milijona let v preteklost (Andromeda je vidna s prostim očesom).
Slika
In ko že govorimo o preteklosti, si poglej tole:
Irving Finkel | The Ark Before Noah: A Great Adventure
Zanimivo. In v čem je poanta s temi 'škafi'? :shock:

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8300
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

vojko napisal/-a:
30.7.2019 13:14
Pravilneje bi bilo: /...da se asimptotično približujemo razumevanju sveta, .../
Res je, ker smo v svetu, enem in edinem in ga s težavo razumemo. Seveda pa nisem prepričan, da je razumevanje sveta samo eno, četudi tako kažejo naša uporabna spoznanja.
Seveda ni 'razumevanje sveta samo eno'! Kakšnih 5.000 jih je! Poanta je seveda, da so vsa napačna. Edino znanost se trudi 'asimptotično približevati razumevanju sveta'. Mislim, da ji glede na okoliščine to hudičevo dobro uspeva … Od vseh razlag sveta ima znanost eno ključno in odločilno prednost pred vsemi drugimi fantazmagorijami: deluje …
Torej, ko praviš "Edino znanost se trudi 'asimptotično približevati razumevanju sveta", implicitno predvidevaš, da je metodologija na nek način sveta in točka/premica prebliževanja je "drevo spoznanja"! Vidiš, kako lepo ti gre? :) Verjameš v metodologijo in verjameš v cilj pri čemer stojiš še na stališču, da so spremembe naključne in tako selekcija/izbor pripelje vse do metodologije, ki je zate že skoraj sveta. :wink:
vojko napisal/-a:
vojko wrote:
Vendar, del sveta smo tudi mi, vključno z našim razmišljanjem in tako se postavi vprašanje kako poteka spreminjanje razmišljanja in kaj razmišljanje sploh je, še posebej v luči materialističnega monizma v navezi, da informacija nima mase?
To trdite vi; jaz pa prosim za odgovor, kako je možna informacija BREZ mase …
Pa saj vidiš v barvah, kaj ne?
Zaenkrat še, čeprav z očali …
Modra svetloba je pač drugačna od rdeče svetlobe in koliko mase že ima foton?
Foton modre barve več kot rdeče. Sicer pa:
Več česa, dragi moj pravnik? Saj veš, da več ničesar je še zmeraj nič! :lol: Če je seveda več mišljeno kot končno, ker če je neskončno lahko pride ven karkoli, tako da ...

Kaj naj rečem. Dober napotek, samo Heissenberg te pozdravlja in pravi, da je produkt spremembe pozicije in spremembe momenta zmeraj večji od nečesa in tako pride, da, če že natančno poznaš spremembo momenta pač ne moreš vedeti kje si! 8) Svetloba tako izgine, nekateri bi dejali: "Vidiš, da se nič ne vidi."! :lol:

vojko napisal/-a:
vojko wrote:
in medtem ko je svet eden in edini, očitno še večen in ne spreminjajoč, je materija stopila na pot spoznanja s tem, ko se je izrazila nje sposobnost in sicer z vprašanjem: Kje sem?
Drži. Če pogledaš prejšnji post, boš vedel, kje smo: v Laniakei ...
Ah, saj je čudovito kar zmore naš um samo vedi, da je to pač samo posledica Lippershey-a, da tako sedaj vidimo dalje v preteklost.
Tudi brez daljnogleda lahko v jasni noči vidiš celo dva milijona let v preteklost (Andromeda je vidna s prostim očesom).
Slika
Povej ti meni, zakaj so vse do leta 1929 menili da obstaja samo ena galaksija, čeprav so imeli že dolgo tega daljnoglede?
vojko napisal/-a:
In ko že govorimo o preteklosti, si poglej tole:
Irving Finkel | The Ark Before Noah: A Great Adventure
Zanimivo. In v čem je poanta s temi 'škafi'?
Joj, spet ne vidiš!? V specifikaciji materiala potrebnega za izdelavo "škafa"! Škafa, ki ga skoraj ni mogoče potopiti in ki ga je skoraj nemogoče usmerjati. Vidiš, funkcija usmerjanja ni potrebna, važno je samo da se plovilo, "škaf", ne potopi! Škaf je tako optimalno plovilo!

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

Najprej še enkrat vse o fotonu ... 8)

https://www.quora.com/How-big-is-a-photon

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

vojko wrote: ↑
30.7.2019 13:14
Pravilneje bi bilo: /...da se asimptotično približujemo razumevanju sveta, .../
Res je, ker smo v svetu, enem in edinem in ga s težavo razumemo. Seveda pa nisem prepričan, da je razumevanje sveta samo eno, četudi tako kažejo naša uporabna spoznanja.
Seveda ni 'razumevanje sveta samo eno'! Kakšnih 5.000 jih je! Poanta je seveda, da so vsa napačna. Edino znanost se trudi 'asimptotično približevati razumevanju sveta'. Mislim, da ji glede na okoliščine to hudičevo dobro uspeva … Od vseh razlag sveta ima znanost eno ključno in odločilno prednost pred vsemi drugimi fantazmagorijami: deluje …
Torej, ko praviš "Edino znanost se trudi 'asimptotično približevati razumevanju sveta", implicitno predvidevaš, da je metodologija na nek način sveta
Ja, tudi tako bi lahko rekli, »da je znanstvena metodologija na nek način sveta«. Je pravzaprav prav edina igra v mestu, ki daje rezultate. Vse ostale 'metodologije' (razne teologije in podobno) so - kot bi kleno rekli naši južni bratje - »sviranje u šuplje govno«:lol:
in točka/premica prebliževanja je "drevo spoznanja"!
Ja; na njem pa rastejo slive, sva ugotovila. In to ne kakršnekoli slive, ampak slive spoznanja … :lol:
Vidiš, kako lepo ti gre?
S tvojo pomočjo; saj menda ja veslava v dvojcu brez krmarja, ne? :D
Verjameš v metodologijo in verjameš v cilj
Šele ko opravita najtežji izpit: izpit v eksperimentu.
pri čemer stojiš še na stališču, da so spremembe naključne
Drži, spremembe (mutacije) so naključne, naravni izbor pa nikakor! Darvinistična selekcija najsposobnejših je pravo nasprotje naključju.
in tako selekcija/izbor pripelje vse do metodologije, ki je zate že skoraj sveta.
Ja, bo držalo. Vzpon na goro Nemogoče je sicer položen, zato pa traja milijarde let … Tega tepčki, ki zagovarjajo ID, nikakor ne skapirajo. V potu svojega obraza računajo verjetnosti, da bi se proteini, ki sestavljajo DNK, po naključju sestavili in potem zmagoslavno mahajo z astronomskimi številkami in mislijo, da so spodnesli Darwina. Revčki. Poglej si tele ignoramuse, ki z vsakim stavkom potrjujejo, da nimajo niti najmanjše predstave o tem, kako deluje evolucija:

https://www.youtube.com/watch?v=W1_KEVaCyaA

Zaključek je seveda zanje na dlani: za nastanek življenja je potrebna božja intervencija, ergo, kreacionizem je pravi odgovor! :lol:
vojko wrote:
Vendar, del sveta smo tudi mi, vključno z našim razmišljanjem in tako se postavi vprašanje kako poteka spreminjanje razmišljanja in kaj razmišljanje sploh je, še posebej v luči materialističnega monizma v navezi, da informacija nima mase?
To trdite vi; jaz pa prosim za odgovor, kako je možna informacija BREZ mase …
Pa saj vidiš v barvah, kaj ne?
Zaenkrat še, čeprav z očali …

Modra svetloba je pač drugačna od rdeče svetlobe in koliko mase že ima foton?
Foton modre barve več kot rdeče. Sicer pa:
Več česa, dragi moj pravnik? Saj veš, da več ničesar je še zmeraj nič!
Foton ni nič. Ima energijo, Albert pa pravi, da je E= …

Sicer pa, kaj meniš: a) ali merimo realnost?
b) ali je realnost tisto, kar merimo?
Če je seveda več mišljeno kot končno, ker če je neskončno lahko pride ven karkoli, tako da ...
No, zdaj nisi več tako gotov, kaj? Tako da …
vojko wrote:http://math.ucr.edu/home/baez/physics/P ... _mass.html
Kaj naj rečem. Dober napotek, samo Heissenberg te pozdravlja in pravi, da je produkt spremembe pozicije in spremembe momenta zmeraj večji od nečesa in tako pride, da, če že natančno poznaš spremembo momenta pač ne moreš vedeti kje si!
Skoraj bo sto let od te njegove ugotovitve. Mislim, da je ta njegova enačba zašla že v gimnazijske učbenike. Čuj, je tale Vročebreg kaj v sorodu s slavnim Heisenbergom? :lol:
Svetloba tako izgine, nekateri bi dejali: "Vidiš, da se nič ne vidi."!
Gorenjci baje rečejo: »En drek se vid', pa še t'ma je!«
vojko wrote:
in medtem ko je svet eden in edini, očitno še večen in ne spreminjajoč, je materija stopila na pot spoznanja s tem, ko se je izrazila nje sposobnost in sicer z vprašanjem: Kje sem?
Drži. Če pogledaš prejšnji post, boš vedel, kje smo: v Laniakei ...
Ah, saj je čudovito kar zmore naš um samo vedi, da je to pač samo posledica Lippershey-a, da tako sedaj vidimo dalje v preteklost.Tudi brez daljnogleda lahko v jasni noči vidiš celo dva milijona let v preteklost (Andromeda je vidna s prostim očesom).

Povej ti meni, zakaj so vse do leta 1929 menili da obstaja samo ena galaksija, čeprav so imeli že dolgo tega daljnoglede?
Iz dveh razlogov:
1. Daljnogledi so bili prešibki in
2. Druge galaksije so imenovali meglenice (nebule) in so mislili, da so del naše lokalne galaksije.

Sploh pa menim, da so bili prepričani, da je ta naša galaksija celotno vesolje, tako da sploh niso razmišljali o tem, da obstaja še kaj izven nje.
vojko wrote:
In ko že govorimo o preteklosti, si poglej tole:
Irving Finkel | The Ark Before Noah: A Great Adventure
Zanimivo. In v čem je poanta s temi 'škafi'?
Joj, spet ne vidiš!?
Ne.
V specifikaciji materiala potrebnega za izdelavo "škafa"!
Ne razumem. Zakaj ga pa niso izdelali iz lesa?
Škafa, ki ga skoraj ni mogoče potopiti in ki ga je skoraj nemogoče usmerjati.
Misliš, da je to prednost pred ladjo?
Vidiš, funkcija usmerjanja ni potrebna,
Samo v primeru, če te vodi 'božja roka', sicer pa velja star mornarski pregovor: Navigare necesse est, vivere est non necesse
važno je samo da se plovilo, "škaf", ne potopi! Škaf je tako optimalno plovilo!
Vprašaj kaj o tem mislijo Cristóbal Colón (po domače Krištof Kolumb), ali pa Vasco da Gama, ali Ferdo (Ferdinand) Magellan …
Ko je gledal te tri svoje ladje, s katerimi je odkril Ameriko, je tale Cristóbal Colón baje vzkliknil: “Santa María, vaya Pinta que tiene la Niña!” (prosto po naše: ‘Sveta Marija, kakšna lepa punca!”)

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8300
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

vojko napisal/-a:
1.8.2019 12:30
vojko wrote: ↑
30.7.2019 13:14
Pravilneje bi bilo: /...da se asimptotično približujemo razumevanju sveta, .../
Res je, ker smo v svetu, enem in edinem in ga s težavo razumemo. Seveda pa nisem prepričan, da je razumevanje sveta samo eno, četudi tako kažejo naša uporabna spoznanja.
Seveda ni 'razumevanje sveta samo eno'! Kakšnih 5.000 jih je! Poanta je seveda, da so vsa napačna. Edino znanost se trudi 'asimptotično približevati razumevanju sveta'. Mislim, da ji glede na okoliščine to hudičevo dobro uspeva … Od vseh razlag sveta ima znanost eno ključno in odločilno prednost pred vsemi drugimi fantazmagorijami: deluje …
Torej, ko praviš "Edino znanost se trudi 'asimptotično približevati razumevanju sveta", implicitno predvidevaš, da je metodologija na nek način sveta
Ja, tudi tako bi lahko rekli, »da je znanstvena metodologija na nek način sveta«. Je pravzaprav prav edina igra v mestu, ki daje rezultate. Vse ostale 'metodologije' (razne teologije in podobno) so - kot bi kleno rekli naši južni bratje - »sviranje u šuplje govno«
in točka/premica prebliževanja je "drevo spoznanja"!
Ja; na njem pa rastejo slive, sva ugotovila. In to ne kakršnekoli slive, ampak slive spoznanja …
Vidiš, kako lepo ti gre?
S tvojo pomočjo; saj menda ja veslava v dvojcu brez krmarja, ne?
Tako je, še veslati ni potrebno, ko pa se vse giblje. :wink:
vojko napisal/-a:
Verjameš v metodologijo in verjameš v cilj
Šele ko opravita najtežji izpit: izpit v eksperimentu.
Eksperiment oz. poskus bazira na znanem in pričakuje se odkritje neznanega, kaj ne?
vojko napisal/-a:
pri čemer stojiš še na stališču, da so spremembe naključne
Drži, spremembe (mutacije) so naključne, naravni izbor pa nikakor!
Izbor je prilagajanje.
vojko napisal/-a: Darvinistična selekcija najsposobnejših je pravo nasprotje naključju.
Sposobnost prilagajanja in tako smo mi zmagovalci tega naključnega procesa in smo prilagojeni, priklenjeni na Zemljo in zemljo hkrati, z obeti, da poselimo druge planete! Pazite, prihajajo Zemljani!
vojko napisal/-a:
in tako selekcija/izbor pripelje vse do metodologije, ki je zate že skoraj sveta.
Ja, bo držalo. Vzpon na goro Nemogoče je sicer položen, zato pa traja milijarde let … Tega tepčki, ki zagovarjajo ID, nikakor ne skapirajo. V potu svojega obraza računajo verjetnosti, da bi se proteini, ki sestavljajo DNK, po naključju sestavili in potem zmagoslavno mahajo z astronomskimi številkami in mislijo, da so spodnesli Darwina. Revčki. Poglej si tele ignoramuse, ki z vsakim stavkom potrjujejo, da nimajo niti najmanjše predstave o tem, kako deluje evolucija:

https://www.youtube.com/watch?v=W1_KEVaCyaA
Ah, spet je pri tebi levica prevladala, tista levica, ki potrebuje en sam čudež, v tem primeru življenje in potem gre z mutacijami in naključji do cilja. :lol: Vera je res hecna stvar.
vojko napisal/-a: Zaključek je seveda zanje na dlani: za nastanek življenja je potrebna božja intervencija, ergo, kreacionizem je pravi odgovor!
Pa saj to je precej smiselno, je podobno kot nastanek vesolja iz nič! :lol: Nekaj energije v nekaj časa iz nič! Spomnim se, da si za tuneliranje bil na stališču, da staremu za kratek čas izmakneš malo energije in jo potem hitro vrneš. Vidiš, princip je isti sve ostalo su nijanse.
vojko napisal/-a:
vojko wrote:
Vendar, del sveta smo tudi mi, vključno z našim razmišljanjem in tako se postavi vprašanje kako poteka spreminjanje razmišljanja in kaj razmišljanje sploh je, še posebej v luči materialističnega monizma v navezi, da informacija nima mase?
To trdite vi; jaz pa prosim za odgovor, kako je možna informacija BREZ mase …
Pa saj vidiš v barvah, kaj ne?
Zaenkrat še, čeprav z očali …

Modra svetloba je pač drugačna od rdeče svetlobe in koliko mase že ima foton?
Foton modre barve več kot rdeče. Sicer pa:
Več česa, dragi moj pravnik? Saj veš, da več ničesar je še zmeraj nič!
Foton ni nič. Ima energijo, Albert pa pravi, da je E= …
No vidiš in energija se ohranja, je večna in se je pojavila, čudežno pojavila, z čudežem, iz nič! :lol: Energija tako nima vzroka, je povsod prisotna, ...
vojko napisal/-a: Sicer pa, kaj meniš: a) ali merimo realnost?
b) ali je realnost tisto, kar merimo?
Niti prvo, niti drugo. Z merjenjem, kar naj bo ciljna izmenjava informacij, smo ugotovili, da lastnosti merjenca niso določene pred izmenjavo informacij in se določijo šele z merjenjem, ki pa hkrati tudi spremeni merjenca. Torej, realnost ni tisto kar merimo, merjenje ustvarja realnost in pazi sedaj, v procesu merjenja lahko merjenec celo izgine.
vojko napisal/-a:
Če je seveda več mišljeno kot končno, ker če je neskončno lahko pride ven karkoli, tako da ...
No, zdaj nisi več tako gotov, kaj? Tako da …
Nikoli nisem bil gotov in potem tudi zdaj oz. prej nisem.
vojko napisal/-a:
vojko wrote:http://math.ucr.edu/home/baez/physics/P ... _mass.html
Kaj naj rečem. Dober napotek, samo Heissenberg te pozdravlja in pravi, da je produkt spremembe pozicije in spremembe momenta zmeraj večji od nečesa in tako pride, da, če že natančno poznaš spremembo momenta pač ne moreš vedeti kje si!
Skoraj bo sto let od te njegove ugotovitve. Mislim, da je ta njegova enačba zašla že v gimnazijske učbenike. Čuj, je tale Vročebreg kaj v sorodu s slavnim Heisenbergom?
Zakaj pa bi to bilo pomembno? Če pa že sta oba iz materije.
vojko napisal/-a:
Svetloba tako izgine, nekateri bi dejali: "Vidiš, da se nič ne vidi."!
Gorenjci baje rečejo: »En drek se vid', pa še t'ma je!«
vojko wrote:
in medtem ko je svet eden in edini, očitno še večen in ne spreminjajoč, je materija stopila na pot spoznanja s tem, ko se je izrazila nje sposobnost in sicer z vprašanjem: Kje sem?
Drži. Če pogledaš prejšnji post, boš vedel, kje smo: v Laniakei ...
Ah, saj je čudovito kar zmore naš um samo vedi, da je to pač samo posledica Lippershey-a, da tako sedaj vidimo dalje v preteklost.Tudi brez daljnogleda lahko v jasni noči vidiš celo dva milijona let v preteklost (Andromeda je vidna s prostim očesom).

Povej ti meni, zakaj so vse do leta 1929 menili da obstaja samo ena galaksija, čeprav so imeli že dolgo tega daljnoglede?
Iz dveh razlogov:
1. Daljnogledi so bili prešibki in
2. Druge galaksije so imenovali meglenice (nebule) in so mislili, da so del naše lokalne galaksije.
To že. Videti je verjeti pravijo, kaj ne?
vojko napisal/-a: Sploh pa menim, da so bili prepričani, da je ta naša galaksija celotno vesolje, tako da sploh niso razmišljali o tem, da obstaja še kaj izven nje.
Tako je in za nas se nič ne spremeni razen, da se poveča verjetnost za živost v vesolju. Vidiš spet sva pri verjetnosti. Samo, če drži, da ameba prestavi celotno vidno vesolje atom za atomom prej preden naključno nastane življenje na Zemlji potem nam niti to ne pomaga kaj dosti. In dokler ne najdemo življenja drugje in sicer takšnega, ki se bo informacijsko zelo razlikoval od nas, smo pač sami v ogroooomnem vesolju.
vojko napisal/-a:
vojko wrote:
In ko že govorimo o preteklosti, si poglej tole:
Irving Finkel | The Ark Before Noah: A Great Adventure
Zanimivo. In v čem je poanta s temi 'škafi'?
Joj, spet ne vidiš!?
Ne.
V specifikaciji materiala potrebnega za izdelavo "škafa"!
Ne razumem. Zakaj ga pa niso izdelali iz lesa?
Kako pa bi ukrivili les?
vojko napisal/-a:
Škafa, ki ga skoraj ni mogoče potopiti in ki ga je skoraj nemogoče usmerjati.
Misliš, da je to prednost pred ladjo?
Vsekakor.
vojko napisal/-a:
Vidiš, funkcija usmerjanja ni potrebna,
Samo v primeru, če te vodi 'božja roka', sicer pa velja star mornarski pregovor: Navigare necesse est, vivere est non necesse
No ja.
vojko napisal/-a:
važno je samo da se plovilo, "škaf", ne potopi! Škaf je tako optimalno plovilo!
Vprašaj kaj o tem mislijo Cristóbal Colón (po domače Krištof Kolumb), ali pa Vasco da Gama, ali Ferdo (Ferdinand) Magellan …
Ko je gledal te tri svoje ladje, s katerimi je odkril Ameriko, je tale Cristóbal Colón baje vzkliknil: “Santa María, vaya Pinta que tiene la Niña!” (prosto po naše: ‘Sveta Marija, kakšna lepa punca!”)
Tem je bil cilj znan in za dosego cilja so morali krmariti, vsaj tako so menili.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

vojko wrote: ↑
S tvojo pomočjo; saj menda ja veslava v dvojcu brez krmarja, ne?
Tako je, še veslati ni potrebno, ko pa se vse giblje.
Poskusi na tak način priti čez Blejsko jezero, da o Bajkalskem niti ne govorim …
vojko wrote:
Verjameš v metodologijo in verjameš v cilj
Šele ko opravita najtežji izpit: izpit v eksperimentu.
Eksperiment oz. poskus bazira na znanem
Sploh ni nujno; spomni se Fleminga in njegove plesni penicillium notatum
in pričakuje se odkritje neznanega, kaj ne?
Tudi ne vedno; spomni se Mendelejeva in napoved galija, skandija in germanija. Vse njihove lastnosti so bili poznane in pričakovane, še preden so jih odkrili. Pričakovali so odkritje ZNANEGA.
vojko wrote:
pri čemer stojiš še na stališču, da so spremembe naključne
Drži, spremembe (mutacije) so naključne, naravni izbor pa nikakor!
Izbor je prilagajanje.
Tako je. Ali pa smrtonosna tekma; nagrada je preživetje tvojih genov, se pravi (pogojno rečeno) nesmrtnost. :D
vojko wrote:Darvinistična selekcija najsposobnejših je pravo nasprotje naključju.
Sposobnost prilagajanja in tako smo mi zmagovalci tega naključnega procesa in smo prilagojeni,
Drži; izkazali smo se za najsposobnejše v tej milijardo let dolgi tekmi in se iz tegale neznatnega sesalca juramaia sinensis:
Slika

razvili v vrsto, ki je osvojila planet in se odpravlja osvajat vesolje …
priklenjeni na Zemljo in zemljo hkrati, z obeti, da poselimo druge planete! Pazite, prihajajo Zemljani!
Odlična besedna igra: 'priklenjeni na Zemljo in zemljo hkrati'! :D

Obeti so dobri. Najprej bomo poselili naše dvorišče (sončni sistem), nato Proxima centauri, nato naša galaksija, nato naša lokalna skupina galaksij, nato Nadjata galaksij v Devici, nato Laniakea, nato …
vojko wrote:
in tako selekcija/izbor pripelje vse do metodologije, ki je zate že skoraj sveta.
Ja, bo držalo. Vzpon na goro Nemogoče je sicer položen, zato pa traja milijarde let … Tega tepčki, ki zagovarjajo ID, nikakor ne skapirajo. V potu svojega obraza računajo verjetnosti, da bi se proteini, ki sestavljajo DNK, po naključju sestavili in potem zmagoslavno mahajo z astronomskimi številkami in mislijo, da so spodnesli Darwina. Revčki. Poglej si tele ignoramuse, ki z vsakim stavkom potrjujejo, da nimajo niti najmanjše predstave o tem, kako deluje evolucija:

https://www.youtube.com/watch?v=W1_KEVaCyaA
Ah, spet je pri tebi levica prevladala, tista levica, ki potrebuje en sam čudež, v tem primeru življenje in potem gre z mutacijami in naključji do cilja. Vera je res hecna stvar.
Morda je Vera tudi duhovita ('hecna'), je pa dobra mrha …

Sicer pa, ja: potrebuješ samo prvi replikator, nato gre samo naprej. Kot tiste tri stvari: pretep, pitje in seks moraš samo začeti, potem gre lepo avtomatično 'do cilja', kot si izvolil napisati … :lol:
vojko wrote:Zaključek je seveda zanje na dlani: za nastanek življenja je potrebna božja intervencija, ergo, kreacionizem je pravi odgovor!
Pa saj to je precej smiselno, je podobno kot nastanek vesolja iz nič! Nekaj energije v nekaj časa iz nič! Spomnim se, da si za tuneliranje bil na stališču, da staremu za kratek čas izmakneš malo energije in jo potem hitro vrneš.
Energetsko dvostavno knjigovodstvo pri nastanku vesolja se ujema: na debetni strani imaš materijo, na kreditni pa gravitacijo!
+∞-∞=0

Stari ima sicer oster vid, a če vrneš izposojeno energijo prej kot v Planckovem času, tega sploh ne opazi. To je podobno, kot če si blagajničarka sposodi iz blagajne jurja in ga vrne takoj naslednje jutro, prej ko pride šef; volk je sit in koza cela.
Vidiš, princip je isti sve ostalo su nijanse.
Drži …
vojko wrote:
Vendar, del sveta smo tudi mi, vključno z našim razmišljanjem in tako se postavi vprašanje kako poteka spreminjanje razmišljanja in kaj razmišljanje sploh je, še posebej v luči materialističnega monizma v navezi, da informacija nima mase?
To trdite vi; jaz pa prosim za odgovor, kako je možna informacija BREZ mase …
Pa saj vidiš v barvah, kaj ne?
Zaenkrat še, čeprav z očali …

Modra svetloba je pač drugačna od rdeče svetlobe in koliko mase že ima foton?
Foton modre barve več kot rdeče. Sicer pa:
Več česa, dragi moj pravnik? Saj veš, da več ničesar je še zmeraj nič!
Foton ni nič. Ima energijo, Albert pa pravi, da je E= …
No vidiš in energija se ohranja, je večna in se je pojavila, čudežno pojavila, z čudežem, iz nič! Energija tako nima vzroka, je povsod prisotna, ...
Ne samo, da se ohranja, njena količina eksponentno narašča, kajti Λ je konstanta po volumnu prostora (cca 4 GeV na kubični meter), ta pa se eksponentno širi. A knjigovodstvo spet 'štima': zakon o ohranitvi energije ni kršen, saj se prirastek energije kompenzira z naraščanjem gravitacijskega potenciala; ta pa je na kreditni postavki (ima negativni predznak). 'Zgoraj' imajo knjigovodstvo urejeno, da se čudiš …
vojko wrote:Sicer pa, kaj meniš: a) ali merimo realnost?
b) ali je realnost tisto, kar merimo?
Niti prvo, niti drugo. Z merjenjem, kar naj bo ciljna izmenjava informacij, smo ugotovili, da lastnosti merjenca niso določene pred izmenjavo informacij in se določijo šele z merjenjem, ki pa hkrati tudi spremeni merjenca. Torej, realnost ni tisto kar merimo, merjenje ustvarja realnost in pazi sedaj, v procesu merjenja lahko merjenec celo izgine.
Komplicirano. Pojasni na primeru!
vojko wrote:
Če je seveda več mišljeno kot končno, ker če je neskončno lahko pride ven karkoli, tako da ...
No, zdaj nisi več tako gotov, kaj? Tako da …
Nikoli nisem bil gotov in potem tudi zdaj oz. prej nisem.
Kaj pa Vera?
vojko wrote:http://math.ucr.edu/home/baez/physics/P ... _mass.html
Kaj naj rečem. Dober napotek, samo Heissenberg te pozdravlja in pravi, da je produkt spremembe pozicije in spremembe momenta zmeraj večji od nečesa in tako pride, da, če že natančno poznaš spremembo momenta pač ne moreš vedeti kje si!
Skoraj bo sto let od te njegove ugotovitve. Mislim, da je ta njegova enačba zašla že v gimnazijske učbenike. Čuj, je tale Vročebreg kaj v sorodu s slavnim Heisenbergom?
Zakaj pa bi to bilo pomembno? Če pa že sta oba iz materije.
Šibek argument. Zoži izbor.
vojko wrote:
Povej ti meni, zakaj so vse do leta 1929 menili da obstaja samo ena galaksija, čeprav so imeli že dolgo tega daljnoglede?
Iz dveh razlogov:
1. Daljnogledi so bili prešibki in
2. Druge galaksije so imenovali meglenice (nebule) in so mislili, da so del naše lokalne galaksije.
To že. Videti je verjeti pravijo, kaj ne?
Matematiki (pa tudi vi iz IT ceha!) verjamejo abstraktnim enačbam bolj kot svojim očem. Poznaš resnično anekdoto o tem, kako je Einstein reagiral na vprašanje, kaj bi bilo, če rezultati Eddington-Dysonove odprave 1919 (s katero so ob sončnem mrku merili ukrivljanje svetlobnih žarkov v gravitacijskem polju Sonca) ne bi potrjevali njegovih napovedi v STR? Rekel je: »Potem bi mi bilo žal dragega Gospoda. Teorija je kljub temu pravilna.«
vojko wrote:Sploh pa menim, da so bili prepričani, da je ta naša galaksija celotno vesolje, tako da sploh niso razmišljali o tem, da obstaja še kaj izven nje.
Tako je in za nas se nič ne spremeni razen, da se poveča verjetnost za živost v vesolju. Vidiš spet sva pri verjetnosti. Samo, če drži, da ameba prestavi celotno vidno vesolje atom za atomom prej preden naključno nastane življenje na Zemlji potem nam niti to ne pomaga kaj dosti. In dokler ne najdemo življenja drugje in sicer takšnega, ki se bo informacijsko zelo razlikoval od nas, smo pač sami v ogroooomnem vesolju.
Lahko si prepričan, da nismo sami. Si pozabil na kroge v žitu na sosedovi njivi? :lol:

Se pa strinjam s tabo, da se bodo Tujci tako razlikovali od vsega, kar si predstavljamo pod 'življenje', da se lahko zgodi, da jih niti opazili ne bomo. Saj se spomniš, kaj je o vesolju rekel taisti Eddington: 'Vesolje ni samo bolj čudno, kot si predstavljamo, je bolj čudno kot si sploh LAHKO predstavljamo.«
Slika
vojko wrote:
In ko že govorimo o preteklosti, si poglej tole:
Irving Finkel | The Ark Before Noah: A Great Adventure
Zanimivo. In v čem je poanta s temi 'škafi'?
Joj, spet ne vidiš!?
Ne.

V specifikaciji materiala potrebnega za izdelavo "škafa"!
Ne razumem. Zakaj ga pa niso izdelali iz lesa?
Kako pa bi ukrivili les?
Tako kot vsak kolar ali sodar: "Takrat smo smučke izrezali iz surovega lesa, potem pa smo jih kuhali v vodi. Ko je bil kuhan, je bil les mehek ko guma, in potem smo imeli šablono, v katero smo ga dali in ga pustili ukrivljenega en teden, da se je posušil. Sneli smo ga iz šablone in tako je obstal," je pojasnil Šipek takratno tehnologijo krivljenja lesa za smuči.
Na splošno:
Korak 1
Zakurite pod kotlom, da se dviga para.
2. korak
Nad paro namestite les (letev, doga, deska, ipd.), tako, da je del lesa, kjer želite krivino točno nad paro.
3. korak
Na mestu krivine obesite utež. Čim težja je, tem večja bo krivina.
4. korak
Ko ogenj ugasne, pustite les z utežjo še nekaj dni, da se posuši. Krivina bo zdaj ostala tudi, ko boste odstranili utež.

Et voilà: izdelali ste doge za tisti čudni škaf. To tehnologijo so ljudje poznali že tisočletja.
vojko wrote:
Škafa, ki ga skoraj ni mogoče potopiti in ki ga je skoraj nemogoče usmerjati.
Misliš, da je to prednost pred ladjo?
Vsekakor.
Zakaj (se) potem ne prevažamo s škafi?
vojko wrote:
važno je samo da se plovilo, "škaf", ne potopi! Škaf je tako optimalno plovilo!
Vprašaj kaj o tem mislijo Cristóbal Colón (po domače Krištof Kolumb), ali pa Vasco da Gama, ali Ferdo (Ferdinand) Magellan …
Ko je gledal te tri svoje ladje, s katerimi je odkril Ameriko, je tale Cristóbal Colón baje vzkliknil: “Santa María, vaya Pinta que tiene la Niña!” (prosto po naše: ‘Sveta Marija, kakšna lepa punca!”)
Tem je bil cilj znan
Niti približno! Mislili so, da plujejo v Indijo. Območje Karibov se še danes zato imenuje Zahodna Indija.
in za dosego cilja so morali krmariti, vsaj tako so menili.
To pa ja! S tvojimi škafi bi to bilo malo težje …

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8300
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

vojko napisal/-a:
2.8.2019 18:10
vojko wrote: ↑
S tvojo pomočjo; saj menda ja veslava v dvojcu brez krmarja, ne?
Tako je, še veslati ni potrebno, ko pa se vse giblje.
Poskusi na tak način priti čez Blejsko jezero, da o Bajkalskem niti ne govorim …
Vidiš?! Verjetno ne, poglej, če si določiš cilj nekje v prostoru potem potrebuješ kontrolo nad gibanjem, če si seveda dovolj želiš doseči cilj.
vojko napisal/-a:
vojko wrote:
Verjameš v metodologijo in verjameš v cilj
Šele ko opravita najtežji izpit: izpit v eksperimentu.
Eksperiment oz. poskus bazira na znanem
Sploh ni nujno; spomni se Fleminga in njegove plesni penicillium notatum
Cilj je bil določen, reciva, da je to podobno dogodivščini Kolumba, ki je namenjen v Indijo pride pa v Ameriko, razlika pa je, da ne dojame, da ni v
Indiji.
vojko napisal/-a:
in pričakuje se odkritje neznanega, kaj ne?
Tudi ne vedno; spomni se Mendelejeva in napoved galija, skandija in germanija. Vse njihove lastnosti so bili poznane in pričakovane, še preden so jih odkrili. Pričakovali so odkritje ZNANEGA.
Odkril je informacijski vzorec, urejenost in dokaz za veljavnost vzorca so manjkajoči "vozli", ki pa še niso dojeti v našem svetu. S tem, ko najdemo vozel, potrdimo informacijski vzorec, mrežo. Saj se spomniš ribiča, njegove mreže in njegovih ugotovljenih zakonitosti, kaj ne?

vojko napisal/-a:
vojko wrote:
pri čemer stojiš še na stališču, da so spremembe naključne
Drži, spremembe (mutacije) so naključne, naravni izbor pa nikakor!
Izbor je prilagajanje.
Tako je. Ali pa smrtonosna tekma; nagrada je preživetje tvojih genov, se pravi (pogojno rečeno) nesmrtnost.
Ah, spet si padel nazaj v borbo, bitke in vojno, kot da bi pojav življenja bil neke vrste začetek vojne v materiji.
vojko napisal/-a:
vojko wrote:Darvinistična selekcija najsposobnejših je pravo nasprotje naključju.
Sposobnost prilagajanja in tako smo mi zmagovalci tega naključnega procesa in smo prilagojeni,
Drži; izkazali smo se za najsposobnejše v tej milijardo let dolgi tekmi in se iz tegale neznatnega sesalca juramaia sinensis:
Slika

razvili v vrsto, ki je osvojila planet in se odpravlja osvajat vesolje …
Sesalci so torej v sebi imeli potencial, ki se je razvil šele ko so bile okoliščine na hitro spremenjene, če velja, da je padec kometa povzročil zaton plazilcev. Samo pazi, sestava naših možganov, za katere verjetno meniš da so nam prinesli odločilno prednost, imajo tudi skupne dele z plazilci. Torej, dejali bi lahko, da smo nadgradnja plazilcev. Na nek način smo jih asimilirali! :lol:
vojko napisal/-a:
priklenjeni na Zemljo in zemljo hkrati, z obeti, da poselimo druge planete! Pazite, prihajajo Zemljani!
Odlična besedna igra: 'priklenjeni na Zemljo in zemljo hkrati'!

Obeti so dobri. Najprej bomo poselili naše dvorišče (sončni sistem), nato Proxima centauri, nato naša galaksija, nato naša lokalna skupina galaksij, nato Nadjata galaksij v Devici, nato Laniakea, nato …
Hvala.
Vidiš, oblika škafa je primerna za takšno potovanje, kaj ne? Kako pa bi bilo videti, da bi po vesolju potoval z obliko vesoljske ladje, ki bi imela krila! :lol: Ko bi te "zeleni" videli s takšnim plovilom z krili bi se režali medtem ko bi si ti nadel borbeni obraz in prižgal vse rdeče luči in alarme.
vojko napisal/-a:
vojko wrote:
in tako selekcija/izbor pripelje vse do metodologije, ki je zate že skoraj sveta.
Ja, bo držalo. Vzpon na goro Nemogoče je sicer položen, zato pa traja milijarde let … Tega tepčki, ki zagovarjajo ID, nikakor ne skapirajo. V potu svojega obraza računajo verjetnosti, da bi se proteini, ki sestavljajo DNK, po naključju sestavili in potem zmagoslavno mahajo z astronomskimi številkami in mislijo, da so spodnesli Darwina. Revčki. Poglej si tele ignoramuse, ki z vsakim stavkom potrjujejo, da nimajo niti najmanjše predstave o tem, kako deluje evolucija:

https://www.youtube.com/watch?v=W1_KEVaCyaA
Ah, spet je pri tebi levica prevladala, tista levica, ki potrebuje en sam čudež, v tem primeru življenje in potem gre z mutacijami in naključji do cilja. Vera je res hecna stvar.
Morda je Vera tudi duhovita ('hecna'), je pa dobra mrha …
Brez nje, Vere, ne gre naprej! Vera je neke vrste izhodišče, cilj in krmilo hkrati.
vojko napisal/-a: Sicer pa, ja: potrebuješ samo prvi replikator, nato gre samo naprej. Kot tiste tri stvari: pretep, pitje in seks moraš samo začeti, potem gre lepo avtomatično 'do cilja', kot si izvolil napisati …
Vero si pozabil, če ni vere se razvoj/dogajanje zavrti v krog, v cikel, iz katerega se ne pride več ven.
vojko napisal/-a:
vojko wrote:Zaključek je seveda zanje na dlani: za nastanek življenja je potrebna božja intervencija, ergo, kreacionizem je pravi odgovor!
Pa saj to je precej smiselno, je podobno kot nastanek vesolja iz nič! Nekaj energije v nekaj časa iz nič! Spomnim se, da si za tuneliranje bil na stališču, da staremu za kratek čas izmakneš malo energije in jo potem hitro vrneš.
Energetsko dvostavno knjigovodstvo pri nastanku vesolja se ujema: na debetni strani imaš materijo, na kreditni pa gravitacijo!
+∞-∞=0
To boš pa moral pojasniti. Načni s tem, kaj je bilo prej gravitacija ali masa? Nadaljuj s tem, kako je snov, ki jo imenujemo temna energija, povezana z gravitacijo in materijo? In še mogoče, kakšna je struktura temne materije? Vidiš, ni tako lahko poiskati "vozle" v informacijski mreži, enostavno pa je informacijsko mrežo poustvariti :!:
vojko napisal/-a: Stari ima sicer oster vid, a če vrneš izposojeno energijo prej kot v Planckovem času, tega sploh ne opazi. To je podobno, kot če si blagajničarka sposodi iz blagajne jurja in ga vrne takoj naslednje jutro, prej ko pride šef; volk je sit in koza cela.
Stari ima smisel za humor in medtem, ko ti meniš da zavajaš in si s tem ustvarjaš prijetno kemično brozgo, je to prava zabava, večinoma brez posledic, kot ugotavljaš. Vendar, ti gradiš na predpostavki, da je svet stabilen/determinističen in zato lahko imaš kontrolo, kar pa je iluzija.
vojko napisal/-a:
Vidiš, princip je isti sve ostalo su nijanse.
Drži …
vojko wrote:
Vendar, del sveta smo tudi mi, vključno z našim razmišljanjem in tako se postavi vprašanje kako poteka spreminjanje razmišljanja in kaj razmišljanje sploh je, še posebej v luči materialističnega monizma v navezi, da informacija nima mase?
To trdite vi; jaz pa prosim za odgovor, kako je možna informacija BREZ mase …
Pa saj vidiš v barvah, kaj ne?
Zaenkrat še, čeprav z očali …

Modra svetloba je pač drugačna od rdeče svetlobe in koliko mase že ima foton?
Foton modre barve več kot rdeče. Sicer pa:
Več česa, dragi moj pravnik? Saj veš, da več ničesar je še zmeraj nič!
Foton ni nič. Ima energijo, Albert pa pravi, da je E= …
No vidiš in energija se ohranja, je večna in se je pojavila, čudežno pojavila, z čudežem, iz nič! Energija tako nima vzroka, je povsod prisotna, ...
Ne samo, da se ohranja, njena količina eksponentno narašča, kajti Λ je konstanta po volumnu prostora (cca 4 GeV na kubični meter), ta pa se eksponentno širi.
To je krivoverstvo iz vseh področji in na vseh področjih. Eksponentno naraščanje energije bodi kot eksponentno tiskanje denarja in veš kaj sledi takemu početju, kaj ne? Ustavitev z rezanjem ničel na desni, da bi se enica na levi prestavila bolj na desno! 8)
vojko napisal/-a: A knjigovodstvo spet 'štima': zakon o ohranitvi energije ni kršen, saj se prirastek energije kompenzira z naraščanjem gravitacijskega potenciala; ta pa je na kreditni postavki (ima negativni predznak). 'Zgoraj' imajo knjigovodstvo urejeno, da se čudiš …
vojko wrote:Sicer pa, kaj meniš: a) ali merimo realnost?
b) ali je realnost tisto, kar merimo?
Niti prvo, niti drugo. Z merjenjem, kar naj bo ciljna izmenjava informacij, smo ugotovili, da lastnosti merjenca niso določene pred izmenjavo informacij in se določijo šele z merjenjem, ki pa hkrati tudi spremeni merjenca. Torej, realnost ni tisto kar merimo, merjenje ustvarja realnost in pazi sedaj, v procesu merjenja lahko merjenec celo izgine.
Komplicirano. Pojasni na primeru!
Saj veš že sam. Kaj ti ni jasno, da bi bilo potrebno pojasniti?
vojko napisal/-a:
vojko wrote:
Če je seveda več mišljeno kot končno, ker če je neskončno lahko pride ven karkoli, tako da ...
No, zdaj nisi več tako gotov, kaj? Tako da …
Nikoli nisem bil gotov in potem tudi zdaj oz. prej nisem.
Kaj pa Vera?
Vera je na nak način oni škaf, ki ti omogoča "lebdenje" in z iznajdljivostjo tudi krmarjenje, če je potrebno. :wink:
vojko napisal/-a:
vojko wrote:http://math.ucr.edu/home/baez/physics/P ... _mass.html
Kaj naj rečem. Dober napotek, samo Heissenberg te pozdravlja in pravi, da je produkt spremembe pozicije in spremembe momenta zmeraj večji od nečesa in tako pride, da, če že natančno poznaš spremembo momenta pač ne moreš vedeti kje si!
Skoraj bo sto let od te njegove ugotovitve. Mislim, da je ta njegova enačba zašla že v gimnazijske učbenike. Čuj, je tale Vročebreg kaj v sorodu s slavnim Heisenbergom?
Zakaj pa bi to bilo pomembno? Če pa že sta oba iz materije.
Šibek argument. Zoži izbor.
Saj sedaj že veš, da škafa ni enostavno krmiliti, kot ni enostavno materiji premagovati gravitacijo, potrebna je volja. Povej, kako volja v materiji?
vojko napisal/-a:
vojko wrote:
Povej ti meni, zakaj so vse do leta 1929 menili da obstaja samo ena galaksija, čeprav so imeli že dolgo tega daljnoglede?
Iz dveh razlogov:
1. Daljnogledi so bili prešibki in
2. Druge galaksije so imenovali meglenice (nebule) in so mislili, da so del naše lokalne galaksije.
To že. Videti je verjeti pravijo, kaj ne?
Matematiki (pa tudi vi iz IT ceha!) verjamejo abstraktnim enačbam bolj kot svojim očem. Poznaš resnično anekdoto o tem, kako je Einstein reagiral na vprašanje, kaj bi bilo, če rezultati Eddington-Dysonove odprave 1919 (s katero so ob sončnem mrku merili ukrivljanje svetlobnih žarkov v gravitacijskem polju Sonca) ne bi potrjevali njegovih napovedi v STR? Rekel je: »Potem bi mi bilo žal dragega Gospoda. Teorija je kljub temu pravilna.«
Poznam in ta je ena bolj zgovornih še posebej v povezavi z modelom statičnega vesolja.
vojko napisal/-a:
vojko wrote:Sploh pa menim, da so bili prepričani, da je ta naša galaksija celotno vesolje, tako da sploh niso razmišljali o tem, da obstaja še kaj izven nje.
Tako je in za nas se nič ne spremeni razen, da se poveča verjetnost za živost v vesolju. Vidiš spet sva pri verjetnosti. Samo, če drži, da ameba prestavi celotno vidno vesolje atom za atomom prej preden naključno nastane življenje na Zemlji potem nam niti to ne pomaga kaj dosti. In dokler ne najdemo življenja drugje in sicer takšnega, ki se bo informacijsko zelo razlikoval od nas, smo pač sami v ogroooomnem vesolju.
Lahko si prepričan, da nismo sami. Si pozabil na kroge v žitu na sosedovi njivi?
Vera, ki bazira na izkušnjah, in racionalnost, ki je proces v izkušnjah, pač pripeljeta do takšnih dejanj in zaključkov.
vojko napisal/-a: Se pa strinjam s tabo, da se bodo Tujci tako razlikovali od vsega, kar si predstavljamo pod 'življenje', da se lahko zgodi, da jih niti opazili ne bomo. Saj se spomniš, kaj je o vesolju rekel taisti Eddington: 'Vesolje ni samo bolj čudno, kot si predstavljamo, je bolj čudno kot si sploh LAHKO predstavljamo.«
Slika
Zelo verjetno, če verjameš v naključja in stabilnost.
vojko napisal/-a:
vojko wrote:
In ko že govorimo o preteklosti, si poglej tole:
Irving Finkel | The Ark Before Noah: A Great Adventure
Zanimivo. In v čem je poanta s temi 'škafi'?
Joj, spet ne vidiš!?
Ne.

V specifikaciji materiala potrebnega za izdelavo "škafa"!
Ne razumem. Zakaj ga pa niso izdelali iz lesa?
Kako pa bi ukrivili les?
Tako kot vsak kolar ali sodar: "Takrat smo smučke izrezali iz surovega lesa, potem pa smo jih kuhali v vodi. Ko je bil kuhan, je bil les mehek ko guma, in potem smo imeli šablono, v katero smo ga dali in ga pustili ukrivljenega en teden, da se je posušil. Sneli smo ga iz šablone in tako je obstal," je pojasnil Šipek takratno tehnologijo krivljenja lesa za smuči.
Na splošno:
Korak 1
Zakurite pod kotlom, da se dviga para.
2. korak
Nad paro namestite les (letev, doga, deska, ipd.), tako, da je del lesa, kjer želite krivino točno nad paro.
3. korak
Na mestu krivine obesite utež. Čim težja je, tem večja bo krivina.
4. korak
Ko ogenj ugasne, pustite les z utežjo še nekaj dni, da se posuši. Krivina bo zdaj ostala tudi, ko boste odstranili utež.

Et voilà: izdelali ste doge za tisti čudni škaf. To tehnologijo so ljudje poznali že tisočletja.
Ja to že, samo ta škaf je bil ogromen! Če bi že kuhal debla, sicer ne vem kako bi izdelal potreben kotel, kako bi jih potem spojil v ogromen škaf?
vojko napisal/-a:
vojko wrote:
Škafa, ki ga skoraj ni mogoče potopiti in ki ga je skoraj nemogoče usmerjati.
Misliš, da je to prednost pred ladjo?
Vsekakor.
Zakaj (se) potem ne prevažamo s škafi?
Ker pod potovanje razumemo odhod iz točke a in prihod v točko b s čim manj potrebnimi viri. Plovilo v obliko škafa torej ni optimalno za takšne cilje na Zemlji.
vojko napisal/-a:
vojko wrote:
važno je samo da se plovilo, "škaf", ne potopi! Škaf je tako optimalno plovilo!
Vprašaj kaj o tem mislijo Cristóbal Colón (po domače Krištof Kolumb), ali pa Vasco da Gama, ali Ferdo (Ferdinand) Magellan …
Ko je gledal te tri svoje ladje, s katerimi je odkril Ameriko, je tale Cristóbal Colón baje vzkliknil: “Santa María, vaya Pinta que tiene la Niña!” (prosto po naše: ‘Sveta Marija, kakšna lepa punca!”)
Tem je bil cilj znan
Niti približno! Mislili so, da plujejo v Indijo. Območje Karibov se še danes zato imenuje Zahodna Indija.
Spet ne razumeš, cilj jim je bil znan, samo dosegli ga niso! Čeprav so si zadali cilj kot točko b, so prišli na točko c in tam razglasili, da so na cilju! To
me precej spominja na stare čase v povezavi z geslom: "Cilj ni nič, pot je vse."
vojko napisal/-a:
in za dosego cilja so morali krmariti, vsaj tako so menili.
To pa ja! S tvojimi škafi bi to bilo malo težje …
Saj to ti pravim, odlično je, da so Krištofovi sploh kam prišli, da jih ni prej potopilo!

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

vojko wrote: ↑
S tvojo pomočjo; saj menda ja veslava v dvojcu brez krmarja, ne?
Tako je, še veslati ni potrebno, ko pa se vse giblje.
Poskusi na tak način priti čez Blejsko jezero, da o Bajkalskem niti ne govorim …
Vidiš?! Verjetno ne, poglej, če si določiš cilj nekje v prostoru potem potrebuješ kontrolo nad gibanjem, če si seveda dovolj želiš doseči cilj.
No, seveda. Oča Noe je pristal na Aararatu, čeprav si po mojem sploh ni želel tja. Po moje je bil namenjen v Obljubljeno deželo …
vojko wrote:
Verjameš v metodologijo in verjameš v cilj
Šele ko opravita najtežji izpit: izpit v eksperimentu.
Eksperiment oz. poskus bazira na znanem
Sploh ni nujno; spomni se Fleminga in njegove plesni penicillium notatum …
Cilj je bil določen,
Niti sanjalo se mu ni, kaj bo odkril! Poglej, kaj pravi sam o tem:
"One sometimes finds, what one is not looking for. When I woke up just after dawn on September 28, 1928, I certainly didn't plan to revolutionize all medicine by discovering the world's first antibiotic, or bacteria killer. But I suppose that was exactly what I did."
reciva, da je to podobno dogodivščini Kolumba, ki je namenjen v Indijo pride pa v Ameriko, razlika pa je, da ne dojame, da ni v Indiji.
Ja, Flemingova zgodba je zelo podobna Kolumbovi. Iz njegove izjave spredaj se da sklepati, da tudi on sprva ni dojel, kaj je odkril. Zato se – kot je danes običaj v farmacevtiki – prvi antibiotik ne imenuje po kemičnih sestavinah, ampak po plesni, ki mu je 'pokvarila' petrijevko.
vojko wrote:
in pričakuje se odkritje neznanega, kaj ne?
Tudi ne vedno; spomni se Mendelejeva in napoved galija, skandija in germanija. Vse njihove lastnosti so bili poznane in pričakovane, še preden so jih odkrili. Pričakovali so odkritje ZNANEGA.
Odkril je informacijski vzorec, urejenost in dokaz za veljavnost vzorca so manjkajoči "vozli", ki pa še niso dojeti v našemsvetu. S tem, ko najdemo vozel, potrdimo informacijski vzorec, mrežo.
Kar dober opis. No, Mendelejev&Co. manjkajočih elementov v periodnem sistemu niso imenovali 'vozli', ampak 'luknje'. Smisel je pa enak, ja.
Saj se spomniš ribiča, njegove mreže in njegovih ugotovljenih zakonitosti, kaj ne?
Spomnim.
vojko wrote:
pri čemer stojiš še na stališču, da so spremembe naključne
Drži, spremembe (mutacije) so naključne, naravni izbor pa nikakor!
Izbor je prilagajanje.
Tako je. Ali pa smrtonosna tekma; nagrada je preživetje tvojih genov, se pravi (pogojno rečeno) nesmrtnost.
Ah, spet si padel nazaj v borbo, bitke in vojno, kot da bi pojav življenja bil neke vrste začetek vojne v materiji.
Seveda je bil začetek vojne! In to kakšne! Vložki so bili namreč ogromni: zmagovalec dobi vse, poraženec izgine. Proti tej vojni vseh vojn, ki z nezmanjšano srditostjo divja že več milijard let, so bile naše vojne otroške igre v peskovniku. Tudi medtem ko ti sladko spiš in sanjaš mokre sanje, divja v tvojem telesu stotine vojn z milijoni mrtvih in če ne zmagajo 'tvoji', se zjutraj zbudiš bolan …
vojko wrote:Darvinistična selekcija najsposobnejših je pravo nasprotje naključju.
Sposobnost prilagajanja in tako smo mi zmagovalci tega naključnega procesa in smo prilagojeni,
Drži; izkazali smo se za najsposobnejše v tej milijardo let dolgi tekmi in se iz tegale neznatnega sesalca juramaia sinensis:
razvili v vrsto, ki je osvojila planet in se odpravlja osvajat vesolje …
Sesalci so torej v sebi imeli potencial, ki se je razvil šele ko so bile okoliščine na hitro spremenjene, če velja, da je padec kometa povzročil zaton plazilcev.
Tako gre splošno sprejeta saga evolucije. Boljše razlage, zakaj je zmagal drobni, neugledni juramaia sinensis nad orjaškimi dinozavri, preprosto ni.
Samo pazi, sestava naših možganov, za katere verjetno meniš da so nam prinesli odločilno prednost, imajo tudi skupne dele z plazilci.


Excellent point! Poglej, kaj je o tem napisal moj idol: “Deep inside the skull of every one of us there is something like a brain of a crocodile. Surrounding the R-complex is the limbic system or mammalian brain, which evolved tens of millions of years ago in ancestors who were mammal but not yet primates. It is a major source of our moods and emotions, of our concern and care for the young. And finally, on the outside, living in uneasy truce with the more primitive brains beneath, is the cerebral cortex; civilization is a product of the cerebral cortex.” — Carl Sagan, Cosmos
Torej, dejali bi lahko, da smo nadgradnja plazilcev.
Ja, lahko bi dejali točno tako! Oni pa so 'nadgradnja' dvoživk, te pa … tako gre prav do prvega replikanta. Evolucija nikoli ne zavrže uspešnih 'iznajdb'; samo 'nadgrajuje' jih, kot si lepo ugotovil.
Na nek način smo jih asimilirali!


Se strinjam pod pogojem, da oba razumeva enako označevalec 'asimilirati' …
vojko wrote:
priklenjeni na Zemljo in zemljo hkrati, z obeti, da poselimo druge planete! Pazite, prihajajo Zemljani!
Odlična besedna igra: 'priklenjeni na Zemljo in zemljo hkrati'!

Obeti so dobri. Najprej bomo poselili naše dvorišče (sončni sistem), nato Proxima centauri, nato naša galaksija, nato naša lokalna skupina galaksij, nato Nadjata galaksij v Devici, nato Laniakea, nato …
Hvala.
Vidiš, oblika škafa je primerna za takšno potovanje, kaj ne?
Drži. Za potovanje po vesolju je dobra kakršnakoli oblika, tudi škafasta. Imeti mora samo dober pokrov, malo boljši kot za kisanje zelja … :lol:
Kako pa bi bilo videti, da bi po vesolju potoval z obliko vesoljske ladje, ki bi imela krila!
Neznansko smešno. Zato se vedno smejim vesoljskim ladjam iz space-opera ZF filmov, ki so samo malo prilagojene oblike bojnih letal F-15. In ko 'naši' vžgejo po Tujcih z vsemi orožji, slišiš eksplozije in detonacije, kot da si pri Kursku leta 1943. Holivudski režiserji teh 'zvezdnih stez' bi si lahko za spremembo prebrali kakšen učbenik 'spoznavanje narave za 4. razred', kjer je že na tretji strani zapisano, da v vesolju vlada skoraj absolutni vakuum in ni ne duha, ne sluha o kakšnem zraku, ki prenaša zvočne valove. Tam se bo vse dogajalo v popolni tišini, kot da ti je crknil ton na televizorju.
Ko bi te "zeleni" videli s takšnim plovilom z krili bi se režali medtem ko bi si ti nadel borbeni obraz in prižgal vse rdeče luči in alarme.
Seveda bi se režali (če pojma 'smeh' in 'smešno' sploh obstajata v njihovem slovarju). Dvomim pa, da bi si znali razložiti, kakšen je 'borbeni obraz', še manj pa, kaj pomeni 'redeči alarm' … Po moje bi si mislili, da jih prijazno pozdravljamo …
vojko wrote:
in tako selekcija/izbor pripelje vse do metodologije, ki je zate že skoraj sveta.
Ja, bo držalo. Vzpon na goro Nemogoče je sicer položen, zato pa traja milijarde let … Tega tepčki, ki zagovarjajo ID, nikakor ne skapirajo. V potu svojega obraza računajo verjetnosti, da bi se proteini, ki sestavljajo DNK, po naključju sestavili in potem zmagoslavno mahajo z astronomskimi številkami in mislijo, da so spodnesli Darwina. Revčki. Poglej si tele ignoramuse, ki z vsakim stavkom potrjujejo, da nimajo niti najmanjše predstave o tem, kako deluje evolucija:

https://www.youtube.com/watch?v=W1_KEVaCyaA
Ah, spet je pri tebi levica prevladala, tista levica, ki potrebuje en sam čudež, v tem primeru življenje in potem gre z mutacijami in naključji do cilja. Vera je res hecna stvar.
Morda je Vera tudi duhovita ('hecna'), je pa dobra mrha …
Brez nje, Vere, ne gre naprej! Vera je neke vrste izhodišče, cilj in krmilo hkrati.
Mater, pa ti si res zaljubljen vanjo! Gotoff si! :lol:
vojko wrote:Sicer pa, ja: potrebuješ samo prvi replikator, nato gre samo naprej. Kot tiste tri stvari: pretep, pitje in seks moraš samo začeti, potem gre lepo avtomatično 'do cilja', kot si izvolil napisati …
Vero si pozabil, če ni vere se razvoj/dogajanje zavrti v krog, v cikel, iz katerega se ne pride več ven.
Kako bi lahko pozabil na tvojo Dulcinejo!? Pa spet si napisal njeno ime z malo začetnico!
vojko wrote:Zaključek je seveda zanje na dlani: za nastanek življenja je potrebna božja intervencija, ergo, kreacionizem je pravi odgovor!
Pa saj to je precej smiselno, je podobno kot nastanek vesolja iz nič! Nekaj energije v nekaj časa iz nič! Spomnim se, da si za tuneliranje bil na stališču, da staremu za kratek čas izmakneš malo energije in jo potem hitro vrneš.
Energetsko dvostavno knjigovodstvo pri nastanku vesolja se ujema: na debetni strani imaš materijo, na kreditni pa gravitacijo!
+∞-∞=0
To boš pa moral pojasniti. Načni s tem, kaj je bilo prej gravitacija ali masa?
To je enako 'pametno' vprašanje, kot tisto o kuri in jajcu …
Nadaljuj s tem, kako je snov, ki jo imenujemo temna energija, povezana z gravitacijo in materijo?
Nihče ne ve. Kaj bi se jaz zdaj delal frajerja in nakladal nebuloze, če še Edward Witten ne ve …
In še mogoče, kakšna je struktura temne materije?


Tudi to je vprašanje za povabilo v Stockholm …
Vidiš, ni tako lahko poiskati "vozle" v informacijski mreži, enostavno pa je informacijsko mrežo poustvariti
Bo že držalo. No, nekaj teh 'vozlov' smo že našli in naša 'mreža' ni več tako luknjasta, kot je bila še nekaj desetletij nazaj… Problem je seveda v tem, da je ta mreža ogroooomna; morda celo nima meja.
vojko wrote:Stari ima sicer oster vid, a če vrneš izposojeno energijo prej kot v Planckovem času, tega sploh ne opazi. To je podobno, kot če si blagajničarka sposodi iz blagajne jurja in ga vrne takoj naslednje jutro, prej ko pride šef; volk je sit in koza cela.
Stari ima smisel za humor in medtem, ko ti meniš da zavajaš in si s tem ustvarjaš prijetno kemično brozgo, je to prava zabava, večinoma brez posledic, kot ugotavljaš. Vendar, ti gradiš na predpostavki, da je svet stabilen/determinističen in zato lahko imaš kontrolo, kar pa je iluzija.
Makrosvet je 'stabilen/determinističen in zato lahko imamo kontrolo'. Dokaz je, da obstaja že kakšnih 13,8 milijarde let, kar je impresiven dokaz stabilnosti. V mikrosvetu pa vlada neobvladljivo naključje in vse, kar lahko računamo, so verjetnosti. Tu ni pomoči; tako pač deluje ta naš 'mehurček', ki mu pravimo 'vidno vesolje'. Imamo pa hudičevo srečo, da je razpadni čas protona najmanj \(10^{34}\) let. To je skoraj milijardo milijard milijard milijard krat dlje, kot obstaja naše vesolje. Lahko sva mirna … :wink:
vojko wrote:
No vidiš in energija se ohranja, je večna in se je pojavila, čudežno pojavila, z čudežem, iz nič! Energija tako nima vzroka, je povsod prisotna, ...
Ne samo, da se ohranja, njena količina eksponentno narašča, kajti Λ je konstanta po volumnu prostora (cca 4 GeV na kubični meter), ta pa se eksponentno širi.
To je krivoverstvo iz vseh področji in na vseh področjih.


Če si me že obtožil herezije, mi razloži zakaj sem krivoverec!
Eksponentno naraščanje energije bodi kot eksponentno tiskanje denarja in veš kaj sledi takemu početju, kaj ne? Ustavitev z rezanjem ničel na desni, da bi se enica na levi prestavila bolj na desno!
Pravijo, da tega eksponentnega širjenja zaradi temne energije ne moremo primerjati z Guthovo inflacijo …
vojko wrote:Sicer pa, kaj meniš: a) ali merimo realnost?
b) ali je realnost tisto, kar merimo?
Niti prvo, niti drugo. Z merjenjem, kar naj bo ciljna izmenjava informacij, smo ugotovili, da lastnosti merjenca niso določene pred izmenjavo informacij in se določijo šele z merjenjem, ki pa hkrati tudi spremeni merjenca. Torej, realnost ni tisto kar merimo, merjenje ustvarja realnost in pazi sedaj, v procesu merjenja lahko merjenec celo izgine.
Komplicirano. Pojasni na primeru!
Saj veš že sam. Kaj ti ni jasno, da bi bilo potrebno pojasniti?
Ja, to: 'Niti prvo, niti drugo.'
vojko wrote:
Če je seveda več mišljeno kot končno, ker če je neskončno lahko pride ven karkoli, tako da ...
No, zdaj nisi več tako gotov, kaj? Tako da …
Nikoli nisem bil gotov in potem tudi zdaj oz. prej nisem.
Kaj pa Vera?
Vera je na nak način oni škaf, ki ti omogoča "lebdenje" in z iznajdljivostjo tudi krmarjenje, če je potrebno.
Če bi Vera vedela, da jo primerjaš s škafom … :lol:

vojko wrote:http://math.ucr.edu/home/baez/physics/P ... _mass.html
Kaj naj rečem. Dober napotek, samo Heissenberg te pozdravlja in pravi, da je produkt spremembe pozicije in spremembe momenta zmeraj večji od nečesa in tako pride, da, če že natančno poznaš spremembo momenta pač ne moreš vedeti kje si!
Skoraj bo sto let od te njegove ugotovitve. Mislim, da je ta njegova enačba zašla že v gimnazijske učbenike. Čuj, je tale Vročebreg kaj v sorodu s slavnim Heisenbergom?
Zakaj pa bi to bilo pomembno? Če pa že sta oba iz materije.
Šibek argument. Zoži izbor.
Saj sedaj že veš, da škafa ni enostavno krmiliti, kot ni enostavno materiji premagovati gravitacijo, potrebna je volja. Povej, kako volja v materiji?
Ti misliš, da ima materija voljo? Torej imata po tvoje tudi magnetna pola 'voljo', da se privlačita ali pa odbijata?
vojko wrote:
Matematiki (pa tudi vi iz IT ceha!) verjamejo abstraktnim enačbam bolj kot svojim očem. Poznaš resnično anekdoto o tem, kako je Einstein reagiral na vprašanje, kaj bi bilo, če rezultati Eddington-Dysonove odprave 1919 (s katero so ob sončnem mrku merili ukrivljanje svetlobnih žarkov v gravitacijskem polju Sonca) ne bi potrjevali njegovih napovedi v STR? Rekel je: »Potem bi mi bilo žal dragega Gospoda. Teorija je kljub temu pravilna.«
Poznam in ta je ena bolj zgovornih še posebej v povezavi z modelom statičnega vesolja.
Misliš na njegovo 'največjo napako' ('biggest blunder') v zvezi z izbrisom njegove kozmološke konstante lambda iz njegove enačbe?
vojko wrote:Sploh pa menim, da so bili prepričani, da je ta naša galaksija celotno vesolje, tako da sploh niso razmišljali o tem, da obstaja še kaj izven nje.
Tako je in za nas se nič ne spremeni razen, da se poveča verjetnost za živost v vesolju. Vidiš spet sva pri verjetnosti. Samo, če drži, da ameba prestavi celotno vidno vesolje atom za atomom prej preden naključno nastane življenje na Zemlji potem nam niti to ne pomaga kaj dosti. In dokler ne najdemo življenja drugje in sicer takšnega, ki se bo informacijsko zelo razlikoval od nas, smo pač sami v ogroooomnem vesolju.
Lahko si prepričan, da nismo sami. Si pozabil na kroge v žitu na sosedovi njivi?
Vera, ki bazira na izkušnjah, in racionalnost, ki je proces v izkušnjah, pač pripeljeta do takšnih dejanj in zaključkov.
Nisem gotov, da te razumem; kakšnih 'dejanj in zaključkov'?
vojko wrote:Se pa strinjam s tabo, da se bodo Tujci tako razlikovali od vsega, kar si predstavljamo pod 'življenje', da se lahko zgodi, da jih niti opazili ne bomo. Saj se spomniš, kaj je o vesolju rekel taisti Eddington: 'Vesolje ni samo bolj čudno, kot si predstavljamo, je bolj čudno kot si sploh LAHKO predstavljamo.«
Zelo verjetno, če verjameš v naključja in stabilnost.
Oboje je bistveni del naše objektivne realnosti. Srečuješ se z njima na vsakem koraku, vsak dan. Kako potem ne bi 'verjel' vanju?
vojko wrote:
Et voilà: izdelali ste doge za tisti čudni škaf. To tehnologijo so ljudje poznali že tisočletja.
Ja to že, samo ta škaf je bil ogromen!
Posel bi bil še lažji, saj gre za manjše krivine, kot pri manjšem.
Če bi že kuhal debla, sicer ne vem kako bi izdelal potreben kotel,
Ni treba, da jih kuhaš, lahko jih kriviš s pomočjo pare; pa ne debla, ampak nekaj, kar je podobno deskam* ali letvam.
<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<
* ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla.
kako bi jih potem spojil v ogromen škaf?
Tako kot so delali čolne: z vrvmi, tesnili in bitumnom.
vojko wrote:
Škafa, ki ga skoraj ni mogoče potopiti in ki ga je skoraj nemogoče usmerjati.
Misliš, da je to prednost pred ladjo?
Vsekakor.
Zakaj (se) potem ne prevažamo s škafi?
Ker pod potovanje razumemo odhod iz točke a in prihod v točko b s čim manj potrebnimi viri. Plovilo v obliko škafa torej ni optimalno za takšne cilje na Zemlji.
OK, če gre samo za preživetje svetopisemskega potopa. Tam res samo sediš v čebru in čakaš, da bodo vode uplahnile. Konkretno je to potekalo takole: »Polagoma so vode odtekale z zemlje, po sto petdesetih dneh so začele upadati. Sedemnajsti dan sedmega meseca je ladja obstala na ararátskih gorah. Vode so še naprej upadale vse do desetega meseca; prvi dan desetega meseca so se prikazali vrhovi gora.«

Logično in jasno. Drugače sploh ni moglo biti …
vojko wrote:
Tem je bil cilj znan
Niti približno! Mislili so, da plujejo v Indijo. Območje Karibov se še danes zato imenuje Zahodna Indija.
Spet ne razumeš, cilj jim je bil znan, samo dosegli ga niso! Čeprav so si zadali cilj kot točko b, so prišli na točko c in tam razglasili, da so na cilju! To me precej spominja na stare čase v povezavi z geslom: "Cilj ni nič, pot je vse."
:D
vojko wrote:
in za dosego cilja so morali krmariti, vsaj tako so menili.
To pa ja! S tvojimi škafi bi to bilo malo težje …
Saj to ti pravim, odlično je, da so Krištofovi sploh kam prišli, da jih ni prej potopilo!
Prišli so z božjo pomočjo, seveda.
Poznaš tega: Far doživi brodolom, vendar ni znal plavati. Mimo pripelje ladja in kapitan zavpije: "Potrebuješ pomoč?"
Far mirno odgovori: "Ne, bog me bo rešil!"
Nedolgo zatem pripelje ribiška barka in ribič vpraša: "Hej, potrebuješ pomoč?"
Far spet odgovori: "Ne, hvala, bog me bo rešil!"
No, far se je utopil in odšel v nebesa. Žalosten vpraša boga: "Zakaj me nisi rešil?"
"Idiot, poslal sem ti dve ladji!"

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

Se čudite, zakaj so Hrvati v sporu z vsemi svojimi sosedi? Ne razumete, zakaj ne spoštujejo odločb mednarodne arbitraže?
Pazljivo si oglejte ta dokumentarec nemško-francoske TV Arte, še posebej od 1:00:00 naprej; morda vam bo potem marsikaj bolj jasno ... 8)

https://www.youtube.com/watch?v=wH_lh5squVM

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8300
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

The Oldest Star in the Universe

Torej, najstarejša nam poznana zvezda v vesolju je starejša od vesolja. Prav. Ker je minilo že nekaj let in ocena še zmeraj drži, je to vsaj uganka, če že ni čudež, kaj?

Vojko vidiš, samo vprašanje časa je bilo kdaj bomo našli dokaz, da je vesolje starejše od naše ocene. Vzorci se ponavljajo, škofa Ussher je podal natančen začetek stvaritve, nato so podali zgornjo mejo starosti in trenutno imamo zvezdo in to celo v naši galaksiji, ki je starejša od vesolja! 8)

HD 140283

Motore
Prispevkov: 1107
Pridružen: 9.9.2009 23:28

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Motore »

Iz povzetka:
....Employing modern theoretical isochrones, which include effects of helium diffusion, revised nuclear reaction rates, and enhanced oxygen abundance, we use the precise distance to infer an age of 14.46 +/- 0.31 Gyr. The quoted error includes only the uncertainty in the parallax, and is for adopted surface oxygen and iron abundances of [O/H] = -1.67 and [Fe/H] = -2.40. Uncertainties in the stellar parameters and chemical composition, especially the oxygen content, now contribute more to the error budget for the age of HD 140283 than does its distance, increasing the total uncertainty to about +/-0.8 Gyr. Within the errors, the age of HD 140283 does not conflict with the age of the Universe, 13.77 +/- 0.06 Gyr, based on the microwave background and Hubble constant, but it must have formed soon after the big bang.
Ref: https://arxiv.org/abs/1302.3180

Torej je to:
bargo napisal/-a:
15.8.2019 21:32
Torej, najstarejša nam poznana zvezda v vesolju je starejša od vesolja.
napačno.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8300
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Motore napisal/-a:
16.8.2019 11:07
Iz povzetka:
....Employing modern theoretical isochrones, which include effects of helium diffusion, revised nuclear reaction rates, and enhanced oxygen abundance, we use the precise distance to infer an age of 14.46 +/- 0.31 Gyr. The quoted error includes only the uncertainty in the parallax, and is for adopted surface oxygen and iron abundances of [O/H] = -1.67 and [Fe/H] = -2.40. Uncertainties in the stellar parameters and chemical composition, especially the oxygen content, now contribute more to the error budget for the age of HD 140283 than does its distance, increasing the total uncertainty to about +/-0.8 Gyr. Within the errors, the age of HD 140283 does not conflict with the age of the Universe, 13.77 +/- 0.06 Gyr, based on the microwave background and Hubble constant, but it must have formed soon after the big bang.
Ref: https://arxiv.org/abs/1302.3180
Torej, ocenjena starost zvezde ni 14.46 +/- 0.31 Gyr temveč 14.46 +/-0.8 Gyr predlagaš? Prav, bodi tako. In če je tako potem je ocenjena starost zvezde na intervalu (13.66,15.26) Gyr pri čemer je ocenjena starost vesolja na intervalu (13.71, 13.83) Gyr.
Se strinjaš, Motore?
Motore napisal/-a: but it must have formed soon after the big bang.
Logično, povsem logično, da bi se naj kreirala po velikem poku, samo, da se mora takoj (nemudoma!) formirati po velikem poku pa je pretiravanje! :lol:
Motore napisal/-a: Torej je to:
bargo napisal/-a:
15.8.2019 21:32
Torej, najstarejša nam poznana zvezda v vesolju je starejša od vesolja.
napačno.
Verjetno zatrjuješ na podlagi negotovosti, kaj ne? :roll: No, povej Motore kakšen interes te vodi, da z gotovostjo preglasiš negotovost?

Namreč, da bi nekaj povsem običajnega nastalo pred nastankom vsega kar je, je itak nesmiselno! :)

Samo tako pač trenutno kažejo naša izkustva in to ni prvi in ne edini nesmisel. :wink:

Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

bargo napisal/-a:
16.8.2019 13:35
samo, da se mora takoj (nemudoma!) formirati po velikem poku pa je pretiravanje!
Zakaj "soon" prevajaš s "takoj"? Ni vse nesmiselno, kar ti samovoljno ustvariš kot nesmiselno.

Odgovori