Roman » 18.8.2019 20:42
vojko wrote: ↑6.9.2018 14:13
Ne vem, od kod ti podatek, da je "Lenin povzročil veliko milijonov smrti", prav rad bi, da mi navedeš relevantni vir.
V času kislih kumaric poravnavam svoj dolg.
http://www.rtvslo.si/tureavanture/novic ... ije/437388
Roman, me veseli, da si opazil aktualnost zapisa in se lotil njegove analize!
Podnaslov tega tvojega linka je: »Vladimir Iljič Uljanov - Lenin, simbol oktobrske revolucije in obraz Sovjetske zveze, si ni želel čaščenja ali kulta osebnosti, a je ta po njegovi smrti vendarle nastal. In njegova posledica so tudi kipi Lenina v skoraj vsaki ruski vasi.« Že ta podnaslov daje ton celotnemu zapisu. Lenina še danes - po sto letih - skoraj noben objektiven zgodovinar ne doživlja kot krvavega tirana tipa Stalin.
Boljševiški prevzem oblasti je v Rusiji sprožil državljansko vojno, ki je trajala do leta 1922, v njej pa naj bi umrlo od pet do devet milijonov ljudi.
Težko bi vse te žrtve pripisali Leninu. Po tej logiki bi morali vse žrtve pripisati vsem začetnikom državljanskih vojn, recimo Spartakovega upora, francoske revolucije, ameriške revolucije, protestantske duhovne 'revolucije', naše revolucije. Mislim, da takšna teza ni vzdržna iz več razlogov. Vsaka revolucija je po definiciji upor proti obstoječemu stanju in še noben obstoječi režim v zgodovini ni sestopil z oblasti brez (oboroženega) odpora .
http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/40- ... ije/326056
V
Stalinovem sistemu zaporov - izraz gulag je kratica za glavno upravo taborišč - je umrlo več milijonov ljudi. V knjigi je pisatelj (Solženicin) razčlenil izvor te krute institucije in 'zasluge' zanjo pripisal samemu začetniku sovjetske države, Leninu, ki sicer v zgodovini velja za manj krutega in norega oblastnika kot Stalin.
Solženicinova ocena je sporna iz vsaj dveh razlogov. Prvič, ker je bil sam žrtev stalinističnega terorja, ne more biti objektiven opazovalec. In drugič, tudi če ne bi bil zapornik GULAGA ( ГУЛаг, Гла́вное управле́ние исправи́тельно-трудовы́х лагере́й (Glávnoje upravlénije ispravítelʹno-trudovýx lageréj, Glavna uprava popravno-delovnih taborišč), je to pač individualno in zato subjektivno mnenje posameznika (čeprav še tako vplivnega).
http://www.rtvslo.si/svet/od-lenina-do- ... -del/84389
A sledila so leta državljanske vojne, leta rdečega terorja, kar je pomenilo mučenje vseh drugače mislečih in številna delovna taborišča, v katerih je umrlo na tisoče ljudi. Lenin je večkrat podpisal odloke o usmrtitvi političnih nasprotnikov. Svoje zamisli je poskušal prek Poljske razširiti na Zahod, tudi s silo, a je Rdeča armada proti poljskim silam doživela poraz. Do leta 1921 naj bi v državljanski vojni umrlo 6 milijonov ljudi, posledično pa jih je zaradi zamrtja industrijske in kmetijske proizvodnje, ki je povzročilo veliko lakoto, umrlo še več milijonov.
V vsaki vojni (še posebej pa v državljanski!) je uporaba terorja del paradigme. Kako si pa predstavljaš, da bi boljševiki ubranili svojo revolucijo pred "vsemi drugače mislečimi"? 'Drugače misleči' so le evfemizem za kontrarevolucionarje vseh barv in provenienc. In ti niso napadali boljševikov s peticijami in pisnimi prošnjami ali apeli – ampak z vsem orožjem, ki so ga premogli sami, predvsem pa s tistim, ki so jim ga dali na razpolago imperialisti vsega sveta, ki so organizirali mednarodno falango kontrarevolucionarjev za zadušitev Oktobrske revolucije.
Seveda je Lenin kot vodja nove oblasti verjetno podpisal "večkrat" smrtne obsodbe kontrarevolucionarjev (ki so bili seveda po definiciji 'politični nasprotniki'), ki so jih ujeli 'na delu'. To je storil verjetno vsak vodja revolucije. Je pa znano, da Lenin ni likvidiral svojih
političnih nasprotnikov (primer Kamenjeva, Zinovjeva in drugih).
Velika ilustrirana enciklopedija, Sodobna zgodovin, Mladinska knjiga 1983
Lakota, ki je pustošila pozimi 1921/22, je kot krona dejanskega zloma ruskega gospodarstva terjala okrog 5 milijonov življenj.
Ta lakota je bila posledica državljanske vojne in bi zanjo težko okrivili Lenina. 70 let kasneje bi v Balkanski moriji (no, tu je prilika, da ugotoviš, kdo je kriv zanjo! Je bil to morda Kučan, pa DEMOS, ali pa pokojni Oman, ki je začel z 'revolucijo' osamosvojitve, Alija Izetbegović, Tuđman?
Hic Rhodus, hic salta, roman!) bi v Bosni od lakote pomrlo na tisoče ljudi, če ne bi na pomoč s hrano priskočila mednarodna skupnost. Večina moških je bila namreč angažirana v vojni, ne pa v tovarnah ali na poljih.
Božo Repe, Naša doba, Oris zgodovine 20. stoletja (stran 44)
Državljanska vojna je bila mnogo bolj krvava kot sama oktobrska revolucija. Beli in rdeči teror sta bila neusmiljena in sta terjala več kot osem milijonov žrtev.
Načelno to drži. Dovoli, da v tem kontekstu citiram velikega intelektualca in verjetno najboljšega pričevalca in udeleženca Oktobrske revolucije, Trockega (ki ga je seveda dal kasneje Stalin ubiti). Ko je leta 1938 odgovarjal na očitke, da sta z Leninom (Trocki je bil takrat poveljnik Rdeče armade) leta 1921 surovo zatrla upor mornarjev v Kronštatu, je izjavil: "Toda pripravljen sem priznati, da državljanska vojna ni nobena šola humanizma. Idealisti in pacifisti vedno obtožujejo revolucijo za 'ekscese'. Toda bistvo je, da 'ekscesi' izvirajo iz same narave revolucije, ki je sama po sebi 'eksces' zgodovine." (L.D. Trocki: Kronštadtski upor, 1938)
Zagotovo pa ni bil psihopat kot Stalin. Lenin je bil vrhunski intelektualec, ki se je izobraževal na Zahodu, kjer je preživel dosti časa, po političnem prepričanju pa je bil humanist.
Humanizem ni politično prepričanje.
Se strinjam. Ima pa ta odlika nekega voditelja odločilno vlogo pri vodenju državnih zadev, še posebej v vojni in drugih konfliktnih situacijah.
Nagibam se k mnenju, da je vsak poskus ustvarjanja komunističnega raja na Zemlji lahko samo delo psihopata. Inteligentnega psihopata je samo težje prepoznati.
Se strinjam, pod pogojem, da s 'komunističnim rajem' misliš na stalinistične variante tega 'raja'. O odnosu stalinizma in Marxa pa sem že večkrat obširno razložil svoje stališče.
Perspektiva civilizacije pa je prav gotovo neka oblika Marxove vizije alternativne družbe. Marxovo vizijo postkapitalistične družbe karakterizira odprava alienacije in negacije zasebne lastnine, ki zahteva produkcijo in menjavo, utemeljeno na vrednosti. Gre za vizijo družbe, v kateri produkcija
dobrin ni več produkcija
blaga, se pravi produkcija vrednosti in se ne manifestira v obliki abstraktnega družbenega dela, kajti produktivno delo je že po svoji naravi vedno direktno družbeno.
Bistvo te vizije je družba, v kateri je svobodni razvoj slehernega pogoj za svobodni razvoj vseh.
Da ne bo sence dvoma: na pamet mi ne pade, da bi zagovarjal vsako Leninovo potezo ali ga glorificiral kot voditelja največje revolucije XX. stoletja! Želim samo poudariti, da je zelo lahko biti pameten in humanist sto let po teh dogajanjih in iz udobnega fotelja ocenjevati takratne njegove odločitve.