Ne bom se vmešaval, ampak vozle zna delati že šivalni stroj, malo kasneje tudi pletilni. Morda to ni to, a vseeno: https://www.moskisvet.com/rubrika/visok ... -sami.html
Čudeži in znanost
Re: Čudeži in znanost
Re: Čudeži in znanost
Roman, clipa ni možno pogledati! Javlja: "Prišlo je do napake!"Roman napisal/-a: ↑7.2.2020 22:16Ne bom se vmešaval, ampak vozle zna delati že šivalni stroj, malo kasneje tudi pletilni. Morda to ni to, a vseeno: https://www.moskisvet.com/rubrika/visok ... -sami.html
Re: Čudeži in znanost
Hm, čudno, jaz nimam težav. Poskusi z iskalnikom najti "Čevlji, ki se zavežejo sami".
Re: Čudeži in znanost
Aha, tudi meni reče "opa". Problem je pri njih, verjetno clipa ni več.
Re: Čudeži in znanost
Sem našel rešitev. V Youtube vtipkaj "self-tying sneakers", pa boš videl nekaj clipov. Mimogrede, seveda v resnici ne gre za vozlanje vezalk.
Re: Čudeži in znanost
Aha, zdaj sem pa našel! A kot sam praviš: ne gre za vezanje/vozlanje vezalk, ampak samo za zategovanje.
Vezanje/vozlanje je seveda čisto drugi nivo težavnosti ...
Bargo se je ustrašil problema; se ga boš lotil ti?
Našel pa sem tole:
https://www.sciencefocus.com/future-tec ... shoelaces/
Re: Čudeži in znanost
Joj, tale je pa partijska, kaj ne! Stari vzorec iz partijskih časov! Veš, pomešal si lončke, sploh ne gre za strah kvečjemu za pomanjkanje smisla in še, iz "znanstvenega" vidika, gre za slabo definiran problem. Kako pride "strah", veš samo ti!
Kar se pa stroja in sposobnosti "vozlanja" tiče, je tema že bila na programu in boš moral ponoviti.
Nitka iz Čudeži in znanost
Bargo: Joseph Marie Jacquard]Joseph Marie Charles, ki je izumil luknjičaste kartice, za pletenje vzorcev. Še en primer končnega zapisa, ki lahko proizvaja neskončne vzorce ali mogoče primer prvega uporabnega stroja, ki je voden s pomočjo informacij.
Re: Čudeži in znanost
Dobro, bom odnehal. Med tkanjem žakarda in zavezovanjem vezalk pa je po moje samo površinska podobnost ...bargo napisal/-a: ↑9.2.2020 20:45Joj, tale je pa partijska, kaj ne! Stari vzorec iz partijskih časov! Veš, pomešal si lončke, sploh ne gre za strah kvečjemu za pomanjkanje smisla in še, iz "znanstvenega" vidika, gre za slabo definiran problem. Kako pride "strah", veš samo ti!
Kar se pa stroja in sposobnosti "vozlanja" tiče, je tema že bila na programu in boš moral ponoviti.
Nitka iz Čudeži in znanost
Bargo: Joseph Marie Jacquard]Joseph Marie Charles, ki je izumil luknjičaste kartice, za pletenje vzorcev. Še en primer končnega zapisa, ki lahko proizvaja neskončne vzorce ali mogoče primer prvega uporabnega stroja, ki je voden s pomočjo informacij.
Re: Čudeži in znanost
Spet borba za preživetje! hm. Naše teorije uporabljamo kot orodje - mogoče je, da so naše teorije orodje in da nam pomagajo ostati živ.vojko napisal/-a: ↑7.2.2020 21:06Tudi virusi se borijo za preživetje! Oni imajo pravico prvenstva: tu so bili že kakšni dve milijardi let pred nami in mi jih sedaj radi zbrisali z obličja Zemlje. A evolucija je slepa na obe očesi; popolnoma vseeno ji je, katera vrsta bo izginila. Ona samo določa pogoje igre, skratka deluje po načelu Nachtwachter-ja.vojko wrote: ↑
Poglej, poglej, saj se ti bo počasi "zdanilo"!
Vsem se bo; poglej na vzhod: vzhod je rdeč …
Ja in trenutno leglo "virusa" korona! Pale lager!
Ena od stvari, ki jih Darwinova teorija postavlja v nasprotje z znanstvenim materializmom je to, da nimamo privilegiranega poznavanja sveta
in to lahko dejansko poveš naprej! Kajti, če bi vedeli dovolj o svetu, ne bi umrli in vendar umremo in tako smo utelešena teorija vrst
in ta teorija je dovolj dobra, da nas vzdržuje približno 80 let in tako ustvari razumno verjetnost, da bomo imeli potomce in da bodo ti preživeli!
To je to, človek! To ti je uspelo v 3 milijardah let evolucije.
Ni slabo, kaj!?
Kot da še nisi slišal za potapljače!vojko napisal/-a:Ta 'svobodna volja z izbiranjem konteksta' je zelo omejena. Četudi si zelo želiš npr. 'vodni kontekst', namesto kopenskega, se boš težko vrnil v morje. No, nekaterim iz našega taksonomskega razreda (Mammalia) je to uspelo (kiti, delfini, ipd.), ampak ne čez noč … To je trajalo milijone let …vojko wrote:
Mi smo zmeraj v našem kontekstu in kukamo iz našega konteksta, ker drugega konteksta sploh ne poznamo, in samo tu in tam nam uspe razširiti kontekst!
Meni se zdi to povsem naravno: vsak je v svojem 'kontekstu, ker drugega konteksta sploh ne poznamo,' kot koncizno sam ugotavljaš. Nikoli ne boš spoznal kontekst svojega prijatelja, kaj šele lenivca!
Naravno je, ker umetno itak ne gre, če pa že, to omogoča svobodna volja z izbiranjem konteksta.
Ne, sploh ne, samo ti tega ne vidiš. Veš, tvoja redukcija "eden manj" je na prav na podlagi vere in zato ne vidiš!vojko napisal/-a:Res je.Res pa je, da je izbira omejena ali vsaj ne more biti "popolna".
Tudi to je res, z dostavkom Marcela Prousta:hm. Tanka je linija med sebičnostjo in altruizmom.
Aborigini mislijo drugače …vojko wrote:Tudi naslednja tvoja misel je prava: smo (za sedaj!) edina vrsta, ki ji je uspelo razširiti svoj kontekst. Beri samo velikane ZF!
Vidiš, kontekst ni določen, ne omejuje, ko pa smo izgnani iz raja in nenazadnje smo narejeni po božji podobi.
Albert te pozdravlja in ti želi, da spregledaš!
Saj ne, da ni upanja, upanje je še, samo moraš pač ponoviti razred!
Ribica iz Čudeži in znanost
Vojko: Campbell seveda naklada in govorjenje o 'energijah organov' in povezovanje tega s pojmom 'kolektivna podzavest'(kolektivno nezavedno), je mumbo-jumbo of the first kind.
Bargo: Joj, kakšen povzetek si naredil. Sedi 1.
Bargo: Predlagam, da ponovno pogledaš predavanje prof. Campbell-a in potem popraviš "keca", ki si ga dobil za obnovo.
Religio - linking back!
vojko napisal/-a:vojko wrote:
To, da mislimo, da je stvar univerzalna, kot pišeš zgoraj o "logiki", bodi dokaz, da je jutro šele pred teboj.
Mislim, da je fundamentalna dvovalentna logika univerzalna. Menim, da tudi na Aldebaranu ne moreš zanikati sklepanja: če je A=B in je B=C, potem je tudi A=C.
Ja, videti je že tako. Tudi A*B = B*A je veljalo, dokler ni Werner prepoznal in povedal drugače in tako razširil kontekst!
Fakt! Nekomunitativnost operandov se začne že pri odštevanju in deljenju …
Narobe! Prav je samo, če upoštevaš nek kontekst, ki pa je samo naš postanek na poti. Primer: Abs(A-B) = Abs(B-A).
vojko napisal/-a:vojko wrote:
Izkušnje so tiste, ki ti v temelju sploh omogočajo pisanje navodil za namene, recimo, da bi tudi drugi lahko vezali vezalke, kaj ne?
Fakt. V pogovornem jeziku imenujemo 'izkušnje' običajno 'tehnologija ali tehnika'.
To je napačno, izkušnje dobivamo iz okolja in na podlagi izkušenj naredimo nekaj in to je tudi "tehnologija".
Povedal si isto z drugimi besedami.
Daj no, spet si se izgubil. Povej svojo osebno izkušnjo pitja Traminca na tehnološki ali tehničen način. Saj si že okušal Traminca, kaj ne?
vojko napisal/-a:Uporaba česarkoli se ne razlikuje veliko od nabiranja banan, ponavljaš pač s posnemanjem, za temeljne potrebe življenja, vendar, samo z nabiranjem banan ne več ničesar o banani!
Pogojno to drži; roboti, ki bi obirali banane, ne bi vedeli o njih praktično nič, prav tako ne Eskimi, ki bi jih najeli za obiralce.
Šele, ko ti je slabo in to slabost povežeš z zelenimi bananami potem veš nekaj o sebi v povezavi z banano!
To vedo zelo dobro naši bratranci na drevesih …
Vidiš, tudi o Tramincu bi ti lahko kaj sporočili "naši bratranci", dočim roboti pa o samem Tramincu in izkušanju tega bolj malo, če sploh kaj, kaj ne?
vojko napisal/-a:vojko wrote:
Torej, iz katerega konteksta izhajaš je jasno, za kateri kontekst pišeš pa moraš izbrati, kaj ne?
Ja. Problem je jasno, da kakor hitro 'pokukamo' iz konteksta naše vrste, smo na spolzkem in neznanem terenu. Ko pa pogledamo med zvezde in ko bomo doživeli prvi KONTAKT, smo pa čisto v temi; to je terra incognita.
Dobro. Saj ti gre, če te le ne vodi partija.
Partija je duhovna sila, zato ni očitno, kdaj te vodi. Na fenomenološki ravni je to zelo težko ugotoviti …
Aha, čeprav je partija posledica materije, fenomen v materiji, je kljub temu duhovna sila, sila, ki bazira na čem, poleg materije?
vojko napisal/-a:vojko wrote:
Pišeš pa "navodila" zato, ker si "izdelovalec" vezalk in navodilo je del pospeševanja "prodaje"!
Kupil sem že kar nekaj čevljev, pa nikoli niso bila priložena navodila za vezanje vezalk. Morda zato, ker so navodila obvezna samo za tehnične artikle; dvomim pa, da čevlji spadajo v to kategorijo …
Verjetno je tako, če govoriš o čevljih z vezalkami in ne kupuješ one na zadrgo! Navodil ni, ker niso potrebna in to zato, ker so po tolikih letih že med populacijo, da ne rečem v "genih".
Končno! To je poanta! Zato je tako težko ta postopek formalizirati z algoritmom! Robota boš prej naučil igrati šah, kot pa zavezovati vezalke …
Sprašujem se zakaj tega nisi ubesedil kar sam! Ne, ni težavno in to prav zato, KER ne potrebujemo več navodil za vezanje vezalk!
Idi, preveri v mestu, če meni ne verjameš, tam so dame z vezalkami in možje s čevlji na vezalke, pa študentje in otroci, boš videl, da vsi ki imajo vezalke, so praviloma zavezane. Celo vzorci vezanja so prevladujoči. Če se potrudiš lahko narediš celo analizo in potegneš kak nauk iz način vezanja vezalk v povezavi s starostjo, dolgoživostjo ali kaj vem s čem. Skratka, lahko narediš raziskavo! In vendar, če bi naredil raziskavo o izkušanju Traminca bi bila veliko bolj zanimiva prav zaradi kompleksnosti, nedorečenosti, raznolikosti in (z)možnosti ubesedenja, kaj ne?
vojko napisal/-a:Če bi pa čevlje z vezalkami dal kakšnemu odročnemu plemenu, če še obstaja, pa bi navodila bila potrebna, kaj ne? In pazi sedaj, če bi jaz nasedel in napisal navodila,
Škoda, da nisi vsaj poskusil; mislim, da bi bilo cool. Še vedno imaš čas!
Bom raje počakal na tvojo zgodbo o izkušanju Traminca, bo veliko bolj zanimivo, kot pa navodilo za vezanje vezalk.
vojko napisal/-a:ki bi jih bilo enostavno preslikati v notacijo <0,1>, pa bi lahko prišlo do težav pri prevajanju v nek drug človeški jezik, ker bi umanjkal pomen/smisel v ponornem jeziku!
Misliš? Jaz pa sem misli, da ni težav s transkripcijo binarnega zapisa najprej v Boolovo algebro, nato pa v katerikoli jezik. To pojasni podrobneje!
Boolova algebra je samo pravilo, ki ti to sploh omogoča, torej ne v Boolovo algebro temveč zaradi Boolove algebre!
vojko napisal/-a:In tako pride: "Meje mojega jezika so meje mojega sveta!" in pozdravlja nas Wittgenstein!
Janez se reži in pravi: "Ni Besede!" in brez besede še bog verjetno nebi mogel ustvariti vesolja! (!)
Kdo pa mu je prišepnil to 'besedo', ha?
Povej, kaj je intuicija? Kdo pa nam "šepeta"?
Re: Čudeži in znanost
Spet in vedno! Vse živo je neprestano v borbi za preživetje. Narava nikomur ni dala posebne prednosti; še najmanj pa nam v borbi s staroselci – virusi in bakterijami. Toda priborili smo si strašno moč nad drugimi bitji – inteligenco. Smo v vlogi boga in lahko odločamo, katero vrsto bomo pustili preživeti, katero pa bomo zbrisali. Kaj kvazarji, kaj črne luknje – Inteligenca je najmočnejša sila v vesolju! Ko bomo dosegli K3, bomo lahko prižigali in ugašali kvazarje kot danes žarnice.Tudi virusi se borijo za preživetje! Oni imajo pravico prvenstva: tu so bili že kakšni dve milijardi let pred nami in mi jih sedaj radi zbrisali z obličja Zemlje. A evolucija je slepa na obe očesi; popolnoma vseeno ji je, katera vrsta bo izginila. Ona samo določa pogoje igre, skratka deluje po načelu Nachtwachter-ja.
Spet borba za preživetje! hm.
Natanko tako; a za teorijami stoji inteligenca, kot sem zapisal spredaj.Naše teorije uporabljamo kot orodje - mogoče je, da so naše teorije orodje in da nam pomagajo ostati živ.
Drži, daleč smo že prišli od Olduvaja. A to je šele začetek, smo na 0,72, kje je 1, pa 2, pa 3, morda celo 4 …?Ena od stvari, ki jih Darwinova teorija postavlja v nasprotje z znanstvenim materializmom je to, da nimamo privilegiranega poznavanja sveta
in to lahko dejansko poveš naprej! Kajti, če bi vedeli dovolj o svetu, ne bi umrli in vendar umremo in tako smo utelešena teorija vrst
in ta teorija je dovolj dobra, da nas vzdržuje približno 80 let in tako ustvari razumno verjetnost, da bomo imeli potomce in da bodo ti preživeli!
To je to, človek! To ti je uspelo v 3 milijardah let evolucije.
Ni slabo, kaj!?
Sem, a potapljač nosi s sabo akvalungo, umetno atmosfero.vojko wrote:
Mi smo zmeraj v našem kontekstu in kukamo iz našega konteksta, ker drugega konteksta sploh ne poznamo, in samo tu in tam nam uspe razširiti kontekst!
Meni se zdi to povsem naravno: vsak je v svojem 'kontekstu, ker drugega konteksta sploh ne poznamo,' kot koncizno sam ugotavljaš. Nikoli ne boš spoznal kontekst svojega prijatelja, kaj šele lenivca!
Naravno je, ker umetno itak ne gre, če pa že, to omogoča svobodna volja z izbiranjem konteksta.
Ta 'svobodna volja z izbiranjem konteksta' je zelo omejena. Četudi si zelo želiš npr. 'vodni kontekst', namesto kopenskega, se boš težko vrnil v morje. No, nekaterim iz našega taksonomskega razreda (Mammalia) je to uspelo (kiti, delfini, ipd.), ampak ne čez noč … To je trajalo milijone let …
Kot da še nisi slišal za potapljače!
"Kot da še nisi slišal za astronavte, ki lahko preživijo pri nekaj Kelvina in v brezzračnem prostoru?"
Kako 'sploh ne'??! Boš rekel, da Aborigini verjamejo v isti nabor mitov, kot nekateri Evropejci, ki mislijo, da je frajer z belo čepico v Rimu nezmotljiv in da so prav oni izbrali edino zveličavno religijo od vseh 4.000?!vojko wrote:Tudi naslednja tvoja misel je prava: smo (za sedaj!) edina vrsta, ki ji je uspelo razširiti svoj kontekst. Beri samo velikane ZF!
Vidiš, kontekst ni določen, ne omejuje, ko pa smo izgnani iz raja in nenazadnje smo narejeni po božji podobi.
Aborigini mislijo drugače …
Ne, sploh ne, samo ti tega ne vidiš. Veš, tvoja redukcija "eden manj" je na prav na podlagi vere in zato ne vidiš!
Hvala! Ludwig iz Landshuta ti pošilja tople pozdrave. Zadnjič sem bil na njegovem grobu in na nagrobniku je zanimiv napis (poskušaj ga prebrati na levi strani kamna!).Albert te pozdravlja in ti želi, da spregledaš!
Če slabo vidiš, ti bom pomagal. Tam je vklesana njegova misel: "Der Mensch schuf Gott nach seinem Bilde." Napisal je tudi "Gott ist tot.", ampak tega ni na nagrobniku. Aja, pa naročil mi je, naj ti sporočim, "da spregledaš"; pravi, da se je njemu to zgodilo že pred skoraj 200 leti in ni mogel verjeti, da imajo nekateri še v tretji dekadi XXI. stoletja probleme s tem …
Beri spredaj …Saj ne, da ni upanja, upanje je še, samo moraš pač ponoviti razred!
Prevedi to v jezik, razumljiv laikom!vojko wrote:
Fakt! Nekomunitativnost operandov se začne že pri odštevanju in deljenju …
Narobe! Prav je samo, če upoštevaš nek kontekst, ki pa je samo naš postanek na poti. Primer: Abs(A-B) = Abs(B-A).
Da piješ vrhunski traminec, morajo biti za njim tisočletne izkušnje v pridelavi in kletarjenju, skratka tehnologija in tehnika. Piješ ga ohlajenega (na cca 8 stopinj, hladilna tehnologija in tehnika), iz steklenega kozarca za belo vino (tehnologija in tehnika izdelave stekla in kozarcev), iz primernega soda (tehnologija in tehnika izdelave sodov), itd., ipd. To je moja osebna izkušnja. Pa tvoja tudi, drži?vojko wrote:
Izkušnje so tiste, ki ti v temelju sploh omogočajo pisanje navodil za namene, recimo, da bi tudi drugi lahko vezali vezalke, kaj ne?
Fakt. V pogovornem jeziku imenujemo 'izkušnje' običajno 'tehnologija ali tehnika'.
To je napačno, izkušnje dobivamo iz okolja in na podlagi izkušenj naredimo nekaj in to je tudi "tehnologija".
Povedal si isto z drugimi besedami.
Daj no, spet si se izgubil. Povej svojo osebno izkušnjo pitja Traminca na tehnološki ali tehničen način.
Dostikrat.Saj si že okušal Traminca, kaj ne?
Ne morem si kaj, da ti ne bi povedal anekdoto izpred nekaj let. Na HRT je bila oddaja o vinu. Vinski 'strokovnjak' je klobasal o vinu in med drugim je omenil sorto 'začinjeni traminac'. Zastrigel sem z ušesi in najprej sem mislil, da nisem dobro slišal. Nato pa se mi je posvetilo: vinski diletant je prevedel nemško ime sorte Gewürztraminer (dišeči traminec) v 'začinjeni traminac', ker Gewürze med drugim v nemščini pomeni tudi 'začimba'. U zdravlje, Hrvati!
Ja, robotu bi morali seveda najprej dopovedati v čem je 'fora' pitja etilnega alkohola, pomešanega z vodo in kašnimi drugimi 600 sestavinami. Poševnooki so pred leti naredili totalno kemično analizo vina z volumenskimi % za vsako od 600 sestavin. Nato so vse to zmešali z vodo in dobili – neužitno brozgo. Biokemiki imajo podobne probleme pri sintetiziranju virusov; poznajo vse njihove sestavine, pa …vojko wrote:
Šele, ko ti je slabo in to slabost povežeš z zelenimi bananami potem veš nekaj o sebi v povezavi z banano!
To vedo zelo dobro naši bratranci na drevesih …
Vidiš, tudi o Tramincu bi ti lahko kaj sporočili "naši bratranci", dočim roboti pa o samem Tramincu in izkušanju tega bolj malo, če sploh kaj, kaj ne?
Seveda. Vse, kar vidiš okoli sebe je - tako ali drugače - "posledica materije, fenomen v materiji". Posledica česa drugega pa naj bi sicer bilo? Gledaš v nebo?vojko wrote:
Partija je duhovna sila, zato ni očitno, kdaj te vodi. Na fenomenološki ravni je to zelo težko ugotoviti …
Aha, čeprav je partija posledica materije, fenomen v materiji, je kljub temu duhovna sila, sila, ki bazira na čem, poleg materije?
Bo kar držalo. Vezalke si 'praviloma' zavežemo.vojko wrote:
Pišeš pa "navodila" zato, ker si "izdelovalec" vezalk in navodilo je del pospeševanja "prodaje"!
Kupil sem že kar nekaj čevljev, pa nikoli niso bila priložena navodila za vezanje vezalk. Morda zato, ker so navodila obvezna samo za tehnične artikle; dvomim pa, da čevlji spadajo v to kategorijo …
Verjetno je tako, če govoriš o čevljih z vezalkami in ne kupuješ one na zadrgo! Navodil ni, ker niso potrebna in to zato, ker so po tolikih letih že med populacijo, da ne rečem v "genih".
Končno! To je poanta! Zato je tako težko ta postopek formalizirati z algoritmom! Robota boš prej naučil igrati šah, kot pa zavezovati vezalke …
Sprašujem se zakaj tega nisi ubesedil kar sam! Ne, ni težavno in to prav zato, KER ne potrebujemo več navodil za vezanje vezalk!
Idi, preveri v mestu, če meni ne verjameš, tam so dame z vezalkami in možje s čevlji na vezalke, pa študentje in otroci, boš videl, da vsi ki imajo vezalke, so praviloma zavezane.
Tudi temu ne oporekam, čeprav nisem preverjal.Celo vzorci vezanja so prevladujoči.
Zelo plavzibilna hipoteza. Jo privzamem kot dokazano za potrebe diskurza.Če se potrudiš lahko narediš celo analizo in potegneš kak nauk iz način vezanja vezalk v povezavi s starostjo, dolgoživostjo ali kaj vem s čem. Skratka, lahko narediš raziskavo!
Točno! Schön gesagt! Pa ja ne boš primerjal trivialnih vezalk z vinom, ki ga opisujejo kot: " Cvetica vina nas spominja na cvetje, začimbe, vanilijo in med. Zlato rumene barve, aromatična in prepoznavna cvetica, ki spominja na divjo vrtnico, španski bezeg in tropsko sadje, ter razkošen in trajen okus. Vino z vonjem po vrtnici, klinčkih, v svoji zrelosti nas spominja tudi na citruse. Dišeči traminec je vino, ki ga ženske ljubijo, moški pa zato pijejo. Polsladek je ponosni predstavnik traminca, saj je v vonju ob citrusih tudi divja vrtnica, najbolj zaželena cvetlica traminčeve cvetice. V okusu se sladkor spreminja v medene note, sortne značilnosti pa v polna usta začimb." No, se ti cedijo sline?In vendar, če bi naredil raziskavo o izkušanju Traminca bi bila veliko bolj zanimiva prav zaradi kompleksnosti, nedorečenosti, raznolikosti in (z)možnosti ubesedenja, kaj ne?
No, zgodbo o tramincu si dobil. Zdaj si ti na vrstivojko wrote:
Če bi pa čevlje z vezalkami dal kakšnemu odročnemu plemenu, če še obstaja, pa bi navodila bila potrebna, kaj ne? In pazi sedaj, če bi jaz nasedel in napisal navodila,
Škoda, da nisi vsaj poskusil; mislim, da bi bilo cool. Še vedno imaš čas!
Bom raje počakal na tvojo zgodbo o izkušanju Traminca, bo veliko bolj zanimivo, kot pa navodilo za vezanje vezalk.
To presega moje kognitivne sposobnosti …vojko wrote:
ki bi jih bilo enostavno preslikati v notacijo <0,1>, pa bi lahko prišlo do težav pri prevajanju v nek drug človeški jezik, ker bi umanjkal pomen/smisel v ponornem jeziku!
Misliš? Jaz pa sem misli, da ni težav s transkripcijo binarnega zapisa najprej v Boolovo algebro, nato pa v katerikoli jezik. To pojasni podrobneje!
Boolova algebra je samo pravilo, ki ti to sploh omogoča, torej ne v Boolovo algebro temveč zaradi Boolove algebre!
vojko wrote:
In tako pride: "Meje mojega jezika so meje mojega sveta!" in pozdravlja nas Wittgenstein!
Janez se reži in pravi: "Ni Besede!" in brez besede še bog verjetno nebi mogel ustvariti vesolja! (!)
Kdo pa mu je prišepnil to 'besedo', ha?
Povej, kaj je intuicija? Kdo pa nam "šepeta"?
Re: Čudeži in znanost
No ja, veš, če je dejansko gre za nenehen boj potem tudi boj izgubi pomen, tako da …vojko napisal/-a: ↑13.2.2020 16:31Spet in vedno! Vse živo je neprestano v borbi za preživetje. Narava nikomur ni dala posebne prednosti; še najmanj pa nam v borbi s staroselci – virusi in bakterijami.Tudi virusi se borijo za preživetje! Oni imajo pravico prvenstva: tu so bili že kakšni dve milijardi let pred nami in mi jih sedaj radi zbrisali z obličja Zemlje. A evolucija je slepa na obe očesi; popolnoma vseeno ji je, katera vrsta bo izginila. Ona samo določa pogoje igre, skratka deluje po načelu Nachtwachter-ja.
Spet borba za preživetje! hm.
Ha, ha, kot da bi nagrade bi dostopne, samo do njih je potrebno priti. Povej, kdaj si nazadnje pojedel jabolko?vojko napisal/-a: Toda priborili smo si strašno moč nad drugimi bitji – inteligenco.
Veš, če je inteligenca prilagajanje okolju potem je najmočnejša sila okolje, kateremu se vse prilagaja, kaj ne?vojko napisal/-a: Smo v vlogi boga in lahko odločamo, katero vrsto bomo pustili preživeti, katero pa bomo zbrisali. Kaj kvazarji, kaj črne luknje – Inteligenca je najmočnejša sila v vesolju! Ko bomo dosegli K3, bomo lahko prižigali in ugašali kvazarje kot danes žarnice.
To drži, ker teorije so nematerialne strukture, ki imajo en sam namen, kar se opisati dogajanje. Predvidljivost je nagrada in gotovost iluzija! Hecno pa je, da lahko materija živi v dogajanju, ki ga je sama konstruirala in opisala!vojko napisal/-a:Natanko tako; a za teorijami stoji inteligenca, kot sem zapisal spredaj.Naše teorije uporabljamo kot orodje - mogoče je, da so naše teorije orodje in da nam pomagajo ostati živ.
Spoznanje nima meja, kajti na koncu je potrebno spoznati sebe, torej samo spoznanje.vojko napisal/-a:Drži, daleč smo že prišli od Olduvaja. A to je šele začetek, smo na 0,72, kje je 1, pa 2, pa 3, morda celo 4 …?Ena od stvari, ki jih Darwinova teorija postavlja v nasprotje z znanstvenim materializmom je to, da nimamo privilegiranega poznavanja sveta
in to lahko dejansko poveš naprej! Kajti, če bi vedeli dovolj o svetu, ne bi umrli in vendar umremo in tako smo utelešena teorija vrst
in ta teorija je dovolj dobra, da nas vzdržuje približno 80 let in tako ustvari razumno verjetnost, da bomo imeli potomce in da bodo ti preživeli!
To je to, človek! To ti je uspelo v 3 milijardah let evolucije.
Ni slabo, kaj!?
Vidiš, saj ti gre, čeprav z ironijo in sarkazmom. Očitno je, da dovolj dobro poznamo okolje, da se lahko nagradimo, dogradimo in preživimo tudi v okolju za katerega sami po sebi nismo zadostno opremljeni.vojko napisal/-a:Sem, a potapljač nosi s sabo akvalungo, umetno atmosfero.vojko wrote:
Mi smo zmeraj v našem kontekstu in kukamo iz našega konteksta, ker drugega konteksta sploh ne poznamo, in samo tu in tam nam uspe razširiti kontekst!
Meni se zdi to povsem naravno: vsak je v svojem 'kontekstu, ker drugega konteksta sploh ne poznamo,' kot koncizno sam ugotavljaš. Nikoli ne boš spoznal kontekst svojega prijatelja, kaj šele lenivca!
Naravno je, ker umetno itak ne gre, če pa že, to omogoča svobodna volja z izbiranjem konteksta.
Ta 'svobodna volja z izbiranjem konteksta' je zelo omejena. Četudi si zelo želiš npr. 'vodni kontekst', namesto kopenskega, se boš težko vrnil v morje. No, nekaterim iz našega taksonomskega razreda (Mammalia) je to uspelo (kiti, delfini, ipd.), ampak ne čez noč … To je trajalo milijone let …
Kot da še nisi slišal za potapljače!
"Kot da še nisi slišal za astronavte, ki lahko preživijo pri nekaj Kelvina in v brezzračnem prostoru?"
Seveda ne, miti so seveda različni. Vprašati se moraš kaj imajo skupnega različni nabori mitov, kot praviš, ker razlike so lahko hitro prepoznane.vojko napisal/-a:Kako 'sploh ne'??! Boš rekel, da Aborigini verjamejo v isti nabor mitov, kot nekateri Evropejci, ki mislijo, da je frajer z belo čepico v Rimu nezmotljiv in da so prav oni izbrali edino zveličavno religijo od vseh 4.000?!vojko wrote:Tudi naslednja tvoja misel je prava: smo (za sedaj!) edina vrsta, ki ji je uspelo razširiti svoj kontekst. Beri samo velikane ZF!
Vidiš, kontekst ni določen, ne omejuje, ko pa smo izgnani iz raja in nenazadnje smo narejeni po božji podobi.
Aborigini mislijo drugače …
Ne, sploh ne, samo ti tega ne vidiš. Veš, tvoja redukcija "eden manj" je na prav na podlagi vere in zato ne vidiš!
Poglej, poglej, včasih najdeš zrno, čeprav gre v tem primeru za velik KAMEN. Tako je, samo poglej kolikokrat si nalepil bradatega moža in sliko predstavil kot podobo boga.vojko napisal/-a:Hvala! Ludwig iz Landshuta ti pošilja tople pozdrave. Zadnjič sem bil na njegovem grobu in na nagrobniku je zanimiv napis (poskušaj ga prebrati na levi strani kamna!).Albert te pozdravlja in ti želi, da spregledaš!
Če slabo vidiš, ti bom pomagal. Tam je vklesana njegova misel: "Der Mensch schuf Gott nach seinem Bilde." Napisal je tudi "Gott ist tot.", ampak tega ni na nagrobniku. Aja, pa naročil mi je, naj ti sporočim, "da spregledaš"; pravi, da se je njemu to zgodilo že pred skoraj 200 leti in ni mogel verjeti, da imajo nekateri še v tretji dekadi XXI. stoletja probleme s tem …
"Der Mensch schuf Gott nach seinem Bilde" je napisal in ko je dodal še "Gott ist tot." je povedal vse in še veliko več!
Berem in si me podkrepil v prepričanju, da pač moraš ponoviti razred.vojko napisal/-a:Beri spredaj …Saj ne, da ni upanja, upanje je še, samo moraš pač ponoviti razred!
V matematiki je pomemben kontekst, definicijsko območje, brez tega kratko malo ne gre. Ko omenjaš odštevanje, ki je itak seštevanje nasprotnosti, kar pomeni a - b = a + (-b) in deljenje, ki je množenje z obratnostjo, torej a/b = a * (1/b), pa; pomeni, da morajo znotraj definicijskega območja obstajati obratni ali nasprotni elementi, kaj ne? In -5 pač ni naravno število in zato 4+(-9) = -5 pač ni definirano znotraj naravnih števil, pazi sedaj, če pa greš "out of the box" torej v cela števila je rezultat mogoč! Vidiš?!vojko napisal/-a:Prevedi to v jezik, razumljiv laikom!vojko wrote:
Fakt! Nekomunitativnost operandov se začne že pri odštevanju in deljenju …
Narobe! Prav je samo, če upoštevaš nek kontekst, ki pa je samo naš postanek na poti. Primer: Abs(A-B) = Abs(B-A).
Potem pa je tukaj še koristnost oz. pomen enačb in če te recimo zanima razdalja med a in b potem pač uporabiš funkcijo absolutno, kot sem naredil zgoraj. Včasih se uporabi tudi kvadrat, ker je pac x^2 zmeraj pozitivno število znotraj obsega realnih števil. Lahko bi dejali tudi, da, če se pomnožiš s seboj, si lahko zmeraj pozitiven! (lol)
Ne, ničesar nisi povedal o sami izkušnji, če že kaj, si opisal pogoje za "piješ vrhunski traminec", pozabil pa si na brbončice, možgane in milijarde celic tvojih in drugih, ki ti sploh omogočajo zaznavanje razlik v vodi z nekaj dodatki! Po tej razlagi je z Refoškom ali Teranom podobno in tudi za jabolčni sok velja enako, če ga le piješ iz kozarca za belo vino.vojko napisal/-a:Da piješ vrhunski traminec, morajo biti za njim tisočletne izkušnje v pridelavi in kletarjenju, skratka tehnologija in tehnika. Piješ ga ohlajenega (na cca 8 stopinj, hladilna tehnologija in tehnika), iz steklenega kozarca za belo vino (tehnologija in tehnika izdelave stekla in kozarcev), iz primernega soda (tehnologija in tehnika izdelave sodov), itd., ipd. To je moja osebna izkušnja. Pa tvoja tudi, drži?vojko wrote:
Izkušnje so tiste, ki ti v temelju sploh omogočajo pisanje navodil za namene, recimo, da bi tudi drugi lahko vezali vezalke, kaj ne?
Fakt. V pogovornem jeziku imenujemo 'izkušnje' običajno 'tehnologija ali tehnika'.
To je napačno, izkušnje dobivamo iz okolja in na podlagi izkušenj naredimo nekaj in to je tudi "tehnologija".
Povedal si isto z drugimi besedami.
Daj no, spet si se izgubil. Povej svojo osebno izkušnjo pitja Traminca na tehnološki ali tehničen način.
Spet ena iz skrinje mikro "pripadnosti"!vojko napisal/-a:Dostikrat.Saj si že okušal Traminca, kaj ne?
Ne morem si kaj, da ti ne bi povedal anekdoto izpred nekaj let. Na HRT je bila oddaja o vinu. Vinski 'strokovnjak' je klobasal o vinu in med drugim je omenil sorto 'začinjeni traminac'. Zastrigel sem z ušesi in najprej sem mislil, da nisem dobro slišal. Nato pa se mi je posvetilo: vinski diletant je prevedel nemško ime sorte Gewürztraminer (dišeči traminec) v 'začinjeni traminac', ker Gewürze med drugim v nemščini pomeni tudi 'začimba'. U zdravlje, Hrvati!
Vidiš saj ti gre! Robotu pav nič ne bi pomagalo pri izkušanju Traminca četudi bi vedel vse o tehniki in tehnologiji pridelave, kaj ne?vojko napisal/-a:Ja, robotu bi morali seveda najprej dopovedati v čem je 'fora' pitja etilnega alkohola, pomešanega z vodo in kašnimi drugimi 600 sestavinami. Poševnooki so pred leti naredili totalno kemično analizo vina z volumenskimi % za vsako od 600 sestavin. Nato so vse to zmešali z vodo in dobili – neužitno brozgo. Biokemiki imajo podobne probleme pri sintetiziranju virusov; poznajo vse njihove sestavine, pa …vojko wrote:
Šele, ko ti je slabo in to slabost povežeš z zelenimi bananami potem veš nekaj o sebi v povezavi z banano!
To vedo zelo dobro naši bratranci na drevesih …
Vidiš, tudi o Tramincu bi ti lahko kaj sporočili "naši bratranci", dočim roboti pa o samem Tramincu in izkušanju tega bolj malo, če sploh kaj, kaj ne?
Materija torej nima vzroka v vzročno posledičnem vesolju, ali kako? Vidiš, leva potrebuje samo en čudež, ker ostalo zna potem pojasniti z zgodbo!vojko napisal/-a:Seveda. Vse, kar vidiš okoli sebe je - tako ali drugače - "posledica materije, fenomen v materiji". Posledica česa drugega pa naj bi sicer bilo? Gledaš v nebo?vojko wrote:
Partija je duhovna sila, zato ni očitno, kdaj te vodi. Na fenomenološki ravni je to zelo težko ugotoviti …
Aha, čeprav je partija posledica materije, fenomen v materiji, je kljub temu duhovna sila, sila, ki bazira na čem, poleg materije?
Ne, ni vzrok v težavnosti algoritma, če že kje leži vzrok potem je v povezavi s miselnim vzorcem in tako prideva do sposobnosti procesiranja algoritma (semantika!) in prav zato so algoritmi za enak rezultat lahko povsem različni. Saj veš, vse poti vodijo v RIM!vojko napisal/-a: vojko wrote:
Pišeš pa "navodila" zato, ker si "izdelovalec" vezalk in navodilo je del pospeševanja "prodaje"!
Kupil sem že kar nekaj čevljev, pa nikoli niso bila priložena navodila za vezanje vezalk. Morda zato, ker so navodila obvezna samo za tehnične artikle; dvomim pa, da čevlji spadajo v to kategorijo …
Verjetno je tako, če govoriš o čevljih z vezalkami in ne kupuješ one na zadrgo! Navodil ni, ker niso potrebna in to zato, ker so po tolikih letih že med populacijo, da ne rečem v "genih".
Končno! To je poanta! Zato je tako težko ta postopek formalizirati z algoritmom! Robota boš prej naučil igrati šah, kot pa zavezovati vezalke …
Sprašujem se zakaj tega nisi ubesedil kar sam! Ne, ni težavno in to prav zato, KER ne potrebujemo več navodil za vezanje vezalk!
Idi, preveri v mestu, če meni ne verjameš, tam so dame z vezalkami in možje s čevlji na vezalke, pa študentje in otroci, boš videl, da vsi ki imajo vezalke, so praviloma zavezane.
Bo kar držalo. Vezalke si 'praviloma' zavežemo.
Saj lahko preveriš, namen vezanja pač je, da ti čevelj ostane na nogi, kako boš to dosegel pa je tudi odvisno od tebe.vojko napisal/-a:Tudi temu ne oporekam, čeprav nisem preverjal.Celo vzorci vezanja so prevladujoči.
Prav, vernik torej. Dokaz si sprejel zakaj? Zato, ker se teorija sklada s tvojim miselnim svetom, kaj ne? Na podlagi tvoje teorije, si razširil svet še na vezanje vezalk! In način vezanja vezalk ni tako pomemben kot pa želen rezultat, še posebej, če si pragmatik, kaj ne?vojko napisal/-a:Zelo plavzibilna hipoteza. Jo privzamem kot dokazano za potrebe diskurza.Če se potrudiš lahko narediš celo analizo in potegneš kak nauk iz način vezanja vezalk v povezavi s starostjo, dolgoživostjo ali kaj vem s čem. Skratka, lahko narediš raziskavo!
Končno, opišeš doživljanje okušanja traminca z besedami drugih. Povej ti meni, kako je mogoče, da v čistem tramincu okušaš vanilijo? Misliš, da gre za napako v "senzorjih" ali za kaj drugega?vojko napisal/-a:Točno! Schön gesagt! Pa ja ne boš primerjal trivialnih vezalk z vinom, ki ga opisujejo kot: " Cvetica vina nas spominja na cvetje, začimbe, vanilijo in med. Zlato rumene barve, aromatična in prepoznavna cvetica, ki spominja na divjo vrtnico, španski bezeg in tropsko sadje, ter razkošen in trajen okus. Vino z vonjem po vrtnici, klinčkih, v svoji zrelosti nas spominja tudi na citruse. Dišeči traminec je vino, ki ga ženske ljubijo, moški pa zato pijejo. Polsladek je ponosni predstavnik traminca, saj je v vonju ob citrusih tudi divja vrtnica, najbolj zaželena cvetlica traminčeve cvetice. V okusu se sladkor spreminja v medene note, sortne značilnosti pa v polna usta začimb." No, se ti cedijo sline?In vendar, če bi naredil raziskavo o izkušanju Traminca bi bila veliko bolj zanimiva prav zaradi kompleksnosti, nedorečenosti, raznolikosti in (z)možnosti ubesedenja, kaj ne?
Vanilija v čistem Tramincu, kako je le prišla v njega, če je čist!vojko napisal/-a:No, zgodbo o tramincu si dobil. Zdaj si ti na vrstivojko wrote:
Če bi pa čevlje z vezalkami dal kakšnemu odročnemu plemenu, če še obstaja, pa bi navodila bila potrebna, kaj ne? In pazi sedaj, če bi jaz nasedel in napisal navodila,
Škoda, da nisi vsaj poskusil; mislim, da bi bilo cool. Še vedno imaš čas!
Bom raje počakal na tvojo zgodbo o izkušanju Traminca, bo veliko bolj zanimivo, kot pa navodilo za vezanje vezalk.
Ah, daj no, pravila ti lahko povedo posledice in dogajanje, enako kot velja za Newtonove zakone. Jabolko pade z drevesa ali Jablana iz jabolka, zaradi gravitacije, ustavi pa jo kaj?vojko napisal/-a:To presega moje kognitivne sposobnosti …vojko wrote:
ki bi jih bilo enostavno preslikati v notacijo <0,1>, pa bi lahko prišlo do težav pri prevajanju v nek drug človeški jezik, ker bi umanjkal pomen/smisel v ponornem jeziku!
Misliš? Jaz pa sem misli, da ni težav s transkripcijo binarnega zapisa najprej v Boolovo algebro, nato pa v katerikoli jezik. To pojasni podrobneje!
Boolova algebra je samo pravilo, ki ti to sploh omogoča, torej ne v Boolovo algebro temveč zaradi Boolove algebre!
Hm. Ni kraljevske poti do spoznanja.vojko napisal/-a:vojko wrote:
In tako pride: "Meje mojega jezika so meje mojega sveta!" in pozdravlja nas Wittgenstein!
Janez se reži in pravi: "Ni Besede!" in brez besede še bog verjetno nebi mogel ustvariti vesolja! (!)
Kdo pa mu je prišepnil to 'besedo', ha?
Povej, kaj je intuicija? Kdo pa nam "šepeta"?
Re: Čudeži in znanost
Ne razumem. Evolucija je vojna vseh proti vsem ('Bellum omnium contra omnes', kot je znal reči Hobbes). Že dve milijardi let.Spet in vedno! Vse živo je neprestano v borbi za preživetje. Narava nikomur ni dala posebne prednosti; še najmanj pa nam v borbi s staroselci – virusi in bakterijami.
No ja, veš, če je dejansko gre za nenehen boj potem tudi boj izgubi pomen, tako da …
Seveda so dostopne; mi smo dokaz za to …vojko wrote:Toda priborili smo si strašno moč nad drugimi bitji – inteligenco.
Ha, ha, kot da bi nagrade bi dostopne, samo do njih je potrebno priti.
Danes; pa ni bilo s prepovedanega drevesa, veš …Povej, kdaj si nazadnje pojedel jabolko?
To je veljalo do pojava civilizacije. Od takrat pa mi vedno bolj prilagajamo okolje sebi. Sediš zdajle zunaj v mrazu in trepetaš pred predatorji, ki prežijo nate iz teme? Ali pa si zavaljen v fotelju v topli sobi in srkaš kaj žlahtnega? V tvoji sobi je 'okolje' vedno optimalno: niti migniti ti ni treba, samo nastaviš termostat na klimi in celo leto je 22°C …vojko wrote:Smo v vlogi boga in lahko odločamo, katero vrsto bomo pustili preživeti, katero pa bomo zbrisali. Kaj kvazarji, kaj črne luknje – Inteligenca je najmočnejša sila v vesolju! Ko bomo dosegli K3, bomo lahko prižigali in ugašali kvazarje kot danes žarnice.
Veš, če je inteligenca prilagajanje okolju potem je najmočnejša sila okolje, kateremu se vse prilagaja, kaj ne?
Bo držalo. A to velja samo za 'dobre' teorije.vojko wrote:
Naše teorije uporabljamo kot orodje - mogoče je, da so naše teorije orodje in da nam pomagajo ostati živ.
Natanko tako; a za teorijami stoji inteligenca, kot sem zapisal spredaj.
To drži, ker teorije so nematerialne strukture, ki imajo en sam namen, kar se opisati dogajanje.
Schoen gesagt! Vsaj od Heisenberga naprej.Predvidljivost je nagrada in gotovost iluzija!
Bistroumno. A zakaj bi bilo 'hecno'?Hecno pa je, da lahko materija živi v dogajanju, ki ga je sama konstruirala in opisala!
Imaš prav, to je najtežje.vojko wrote:
Ena od stvari, ki jih Darwinova teorija postavlja v nasprotje z znanstvenim materializmom je to, da nimamo privilegiranega poznavanja sveta
in to lahko dejansko poveš naprej! Kajti, če bi vedeli dovolj o svetu, ne bi umrli in vendar umremo in tako smo utelešena teorija vrst
in ta teorija je dovolj dobra, da nas vzdržuje približno 80 let in tako ustvari razumno verjetnost, da bomo imeli potomce in da bodo ti preživeli!
To je to, človek! To ti je uspelo v 3 milijardah let evolucije.
Ni slabo, kaj!?
Drži, daleč smo že prišli od Olduvaja. A to je šele začetek, smo na 0,72, kje je 1, pa 2, pa 3, morda celo 4 …?
Spoznanje nima meja, kajti na koncu je potrebno spoznati sebe, torej samo spoznanje.
No, tudi tebi gre. Zdaj vidiš, da ni 'okolje najmočnejša sila, kateremu se vse prilagaja'!vojko wrote:
Sem, a potapljač nosi s sabo akvalungo, umetno atmosfero.
"Kot da še nisi slišal za astronavte, ki lahko preživijo pri nekaj Kelvina in v brezzračnem prostoru?"
Vidiš, saj ti gre, čeprav z ironijo in sarkazmom. Očitno je, da dovolj dobro poznamo okolje, da se lahko nagradimo, dogradimo in preživimo tudi v okolju za katerega sami po sebi nismo zadostno opremljeni.
Ja, skupno jim je to, da ne 'šljivijo' naravnih zakonitosti in verjamejo v njihove očitne kršitve; takim kršitvam potem rečejo ljubkovalno 'čudeži' … Problem s temi čudeži je, da so se vsi dogajali v preteklosti, ko so bili ljudje polpismeni, ko niso o svetu vedeli tako rekoč nič. Danes so izredno redki, po navadi se zgodijo samo vsake štiri leta ob volitvah …vojko wrote:
Kako 'sploh ne'??! Boš rekel, da Aborigini verjamejo v isti nabor mitov, kot nekateri Evropejci, ki mislijo, da je frajer z belo čepico v Rimu nezmotljiv in da so prav oni izbrali edino zveličavno religijo od vseh 4.000?!
Seveda ne, miti so seveda različni. Vprašati se moraš kaj imajo skupnega različni nabori mitov, kot praviš, ker razlike so lahko hitro prepoznane.
Ja, velik nagrobni kamen za velikega filozofa …vojko wrote:
Albert te pozdravlja in ti želi, da spregledaš!
Hvala! Ludwig iz Landshuta ti pošilja tople pozdrave. Zadnjič sem bil na njegovem grobu in na nagrobniku je zanimiv napis (poskušaj ga prebrati na levi strani kamna!).
Če slabo vidiš, ti bom pomagal. Tam je vklesana njegova misel: "Der Mensch schuf Gott nach seinem Bilde." Napisal je tudi "Gott ist tot.", ampak tega ni na nagrobniku. Aja, pa naročil mi je, naj ti sporočim, "da spregledaš"; pravi, da se je njemu to zgodilo že pred skoraj 200 leti in ni mogel verjeti, da imajo nekateri še v tretji dekadi XXI. stoletja probleme s tem …
Poglej, poglej, včasih najdeš zrno, čeprav gre v tem primeru za velik KAMEN.
Drži!Tako je, samo poglej kolikokrat si nalepil bradatega moža in sliko predstavil kot podobo boga.
"Der Mensch schuf Gott nach seinem Bilde" je napisal in ko je dodal še "Gott ist tot." je povedal vse in še veliko več!
Ni problema, en razred več ali manj! Saj tako celo življenje ponavljamo razrede …vojko wrote:
Saj ne, da ni upanja, upanje je še, samo moraš pač ponoviti razred!
Beri spredaj …
Berem in si me podkrepil v prepričanju, da pač moraš ponoviti razred.
Hvala za poučno lekcijo!vojko wrote:
Fakt! Nekomunitativnost operandov se začne že pri odštevanju in deljenju …
Narobe! Prav je samo, če upoštevaš nek kontekst, ki pa je samo naš postanek na poti. Primer: Abs(A-B) = Abs(B-A).
Prevedi to v jezik, razumljiv laikom!
V matematiki je pomemben kontekst, definicijsko območje, brez tega kratko malo ne gre. Ko omenjaš odštevanje, ki je itak seštevanje nasprotnosti, kar pomeni a - b = a + (-b) in deljenje, ki je množenje z obratnostjo, torej a/b = a * (1/b), pa; pomeni, da morajo znotraj definicijskega območja obstajati obratni ali nasprotni elementi, kaj ne? In -5 pač ni naravno število in zato 4+(-9) = -5 pač ni definirano znotraj naravnih števil, pazi sedaj, če pa greš "out of the box" torej v cela števila je rezultat mogoč! Vidiš?!
Potem pa je tukaj še koristnost oz. pomen enačb in če te recimo zanima razdalja med a in b potem pač uporabiš funkcijo absolutno, kot sem naredil zgoraj. Včasih se uporabi tudi kvadrat, ker je pac x^2 zmeraj pozitivno število znotraj obsega realnih števil. Lahko bi dejali tudi, da, če se pomnožiš s seboj, si lahko zmeraj pozitiven!
Ja, je, obstaja podobnost z jabolčnim sokom; v končni konsekvenci je tudi traminec le (prevret) grozdni sok …vojko wrote:
Da piješ vrhunski traminec, morajo biti za njim tisočletne izkušnje v pridelavi in kletarjenju, skratka tehnologija in tehnika. Piješ ga ohlajenega (na cca 8 stopinj, hladilna tehnologija in tehnika), iz steklenega kozarca za belo vino (tehnologija in tehnika izdelave stekla in kozarcev), iz primernega soda (tehnologija in tehnika izdelave sodov), itd., ipd. To je moja osebna izkušnja. Pa tvoja tudi, drži?
Ne, ničesar nisi povedal o sami izkušnji, če že kaj, si opisal pogoje za "piješ vrhunski traminec", pozabil pa si na brbončice, možgane in milijarde celic tvojih in drugih, ki ti sploh omogočajo zaznavanje razlik v vodi z nekaj dodatki! Po tej razlagi je z Refoškom ali Teranom podobno in tudi za jabolčni sok velja enako, če ga le piješ iz kozarca za belo vino.
Pojasni!vojko wrote:
Saj si že okušal Traminca, kaj ne?
Dostikrat.
Ne morem si kaj, da ti ne bi povedal anekdoto izpred nekaj let. Na HRT je bila oddaja o vinu. Vinski 'strokovnjak' je klobasal o vinu in med drugim je omenil sorto 'začinjeni traminac'. Zastrigel sem z ušesi in najprej sem mislil, da nisem dobro slišal. Nato pa se mi je posvetilo: vinski diletant je prevedel nemško ime sorte Gewürztraminer (dišeči traminec) v 'začinjeni traminac', ker Gewürze med drugim v nemščini pomeni tudi 'začimba'. U zdravlje, Hrvati!
Spet ena iz skrinje mikro "pripadnosti"!
Drži. Morda bi on raje 'ruknil' dva deci Shell Helix Ultra 5W-40 …vojko wrote:
Šele, ko ti je slabo in to slabost povežeš z zelenimi bananami potem veš nekaj o sebi v povezavi z banano!
To vedo zelo dobro naši bratranci na drevesih …
Vidiš, tudi o Tramincu bi ti lahko kaj sporočili "naši bratranci", dočim roboti pa o samem Tramincu in izkušanju tega bolj malo, če sploh kaj, kaj ne?
Ja, robotu bi morali seveda najprej dopovedati v čem je 'fora' pitja etilnega alkohola, pomešanega z vodo in kašnimi drugimi 600 sestavinami. Poševnooki so pred leti naredili totalno kemično analizo vina z volumenskimi % za vsako od 600 sestavin. Nato so vse to zmešali z vodo in dobili – neužitno brozgo. Biokemiki imajo podobne probleme pri sintetiziranju virusov; poznajo vse njihove sestavine, pa …
Vidiš saj ti gre! Robotu pav nič ne bi pomagalo pri izkušanju Traminca četudi bi vedel vse o tehniki in tehnologiji pridelave, kaj ne?
To pa ja!vojko wrote:
Partija je duhovna sila, zato ni očitno, kdaj te vodi. Na fenomenološki ravni je to zelo težko ugotoviti …
Aha, čeprav je partija posledica materije, fenomen v materiji, je kljub temu duhovna sila, sila, ki bazira na čem, poleg materije?
Seveda. Vse, kar vidiš okoli sebe je - tako ali drugače - "posledica materije, fenomen v materiji". Posledica česa drugega pa naj bi sicer bilo? Gledaš v nebo?
Materija torej nima vzroka v vzročno posledičnem vesolju, ali kako?
Nihče ne ve, kako se je pojavila. Ne vemo, kaj se je dogajalo pred 10-43 sek. Skupine ljudi z zaostalo družbeno zavestjo, ki trdijo, da vedo za 'prvi vzrok', so objekti masovne perniciozne samoprevare in so smešno-otročji v razglašanju svoje halucinacije kot dejstva.
Vidiš, leva potrebuje samo en čudež, ker ostalo zna potem pojasniti z zgodbo!
Pojasni mi malo megleno razliko med algoritmom in 'miselnim vzorcem'!vojko wrote:vojko wrote:
Idi, preveri v mestu, če meni ne verjameš, tam so dame z vezalkami in možje s čevlji na vezalke, pa študentje in otroci, boš videl, da vsi ki imajo vezalke, so praviloma zavezane.
Bo kar držalo. Vezalke si 'praviloma' zavežemo.
Ne, ni vzrok v težavnosti algoritma, če že kje leži vzrok potem je v povezavi s miselnim vzorcem in tako prideva do sposobnosti procesiranja algoritma (semantika!) in prav zato so algoritmi za enak rezultat lahko povsem različni. Saj veš, vse poti vodijo v RIM!
Torej gre bolj za modo kot za utilitarnost, ali kako?vojko wrote:
Celo vzorci vezanja so prevladujoči.
Tudi temu ne oporekam, čeprav nisem preverjal.
Saj lahko preveriš, namen vezanja pač je, da ti čevelj ostane na nogi, kako boš to dosegel pa je tudi odvisno od tebe.
Ja, tako nekako.vojko wrote:
Če se potrudiš lahko narediš celo analizo in potegneš kak nauk iz način vezanja vezalk v povezavi s starostjo, dolgoživostjo ali kaj vem s čem. Skratka, lahko narediš raziskavo!
Zelo plavzibilna hipoteza. Jo privzamem kot dokazano za potrebe diskurza.
Prav, vernik torej. Dokaz si sprejel zakaj? Zato, ker se teorija sklada s tvojim miselnim svetom, kaj ne?
No, vidiš, da se da o vezalkah pogovarjati tudi na filozofskem nivoju …Na podlagi tvoje teorije, si razširil svet še na vezanje vezalk! In način vezanja vezalk ni tako pomemben kot pa želen rezultat, še posebej, če si pragmatik, kaj ne?
Ja, v vinu so prisotne molekule raznih vonjev; nekaj sem jih naštel. Saj veš, pedološka sestava vsakega vinograda pa je drugačna; celo vsakega trsa! Molekula vanilije pa je takšna:vojko wrote:
In vendar, če bi naredil raziskavo o izkušanju Traminca bi bila veliko bolj zanimiva prav zaradi kompleksnosti, nedorečenosti, raznolikosti in (z)možnosti ubesedenja, kaj ne?
Točno! Schön gesagt! Pa ja ne boš primerjal trivialnih vezalk z vinom, ki ga opisujejo kot: " Cvetica vina nas spominja na cvetje, začimbe, vanilijo in med. Zlato rumene barve, aromatična in prepoznavna cvetica, ki spominja na divjo vrtnico, španski bezeg in tropsko sadje, ter razkošen in trajen okus. Vino z vonjem po vrtnici, klinčkih, v svoji zrelosti nas spominja tudi na citruse. Dišeči traminec je vino, ki ga ženske ljubijo, moški pa zato pijejo. Polsladek je ponosni predstavnik traminca, saj je v vonju ob citrusih tudi divja vrtnica, najbolj zaželena cvetlica traminčeve cvetice. V okusu se sladkor spreminja v medene note, sortne značilnosti pa v polna usta začimb." No, se ti cedijo sline?
Končno, opišeš doživljanje okušanja traminca z besedami drugih. Povej ti meni, kako je mogoče, da v čistem tramincu okušaš vanilijo? Misliš, da gre za napako v "senzorjih" ali za kaj drugega?
Ampak kljub temu pravi vinski connoisser (baje) spozna ne samo sorto, ampak tudi vinski okoliš, pa celo vinograd, iz katerega je – pa tudi to, ali je grozdje obirala devica ali poročena …
Glej spredaj! Sicer pa kaj misliš s pridevnikom 'čisto vino'? Vino je mešanica 600 sestavin!vojko wrote:
Bom raje počakal na tvojo zgodbo o izkušanju Traminca, bo veliko bolj zanimivo, kot pa navodilo za vezanje vezalk.
No, zgodbo o tramincu si dobil. Zdaj si ti na vrsti
Vanilija v čistem Tramincu, kako je le prišla v njega, če je čist!
Ja, po moje tla na katera pade … Če bi rasla v breztežnostnem okolju, nikoli ne bi padla Newtonu na glavo …vojko wrote:
Boolova algebra je samo pravilo, ki ti to sploh omogoča, torej ne v Boolovo algebro temveč zaradi Boolove algebre!
To presega moje kognitivne sposobnosti …
Ah, daj no, pravila ti lahko povedo posledice in dogajanje, enako kot velja za Newtonove zakone. Jabolko pade z drevesa ali Jablana iz jabolka, zaradi gravitacije, ustavi pa jo kaj?
Drži tudi tvoja posplošitev na celotno spoznanje. Evklid je mislil samo na svojo ljubljeno geometrijo: Non est regia [inquit Euclides] ad Geometriam via.vojko wrote:
In tako pride: "Meje mojega jezika so meje mojega sveta!" in pozdravlja nas Wittgenstein!
Janez se reži in pravi: "Ni Besede!" in brez besede še bog verjetno nebi mogel ustvariti vesolja! (!)
Kdo pa mu je prišepnil to 'besedo', ha?
Povej, kaj je intuicija? Kdo pa nam "šepeta"?
Hm. Ni kraljevske poti do spoznanja.
Re: Čudeži in znanost
Če praviš, da so naključja tista ki naredijo novost in selekcija tista, ki novost ohrani potem moraš biti pri tem dosleden in še dejati, da so naključja vzrok za zmago in če tako potem je naša "inteligenca" produkt po vseh naključjih, kaj ne? Hecno pa je, da samo zadnji faktor naredi tako veliko razliko, ki je očitna med "brati". Eni se vzpenjajo po drevesih medtem ko drugi že hodijo po Luni! Spot se reži in pravi, da je številka pred zanjim faktorjem že tako blizu nič, da tisti zadnji faktor ne pomaga če tudi je 1!vojko napisal/-a: ↑18.2.2020 19:05Ne razumem. Evolucija je vojna vseh proti vsem ('Bellum omnium contra omnes', kot je znal reči Hobbes). Že dve milijardi let.Spet in vedno! Vse živo je neprestano v borbi za preživetje. Narava nikomur ni dala posebne prednosti; še najmanj pa nam v borbi s staroselci – virusi in bakterijami.
No ja, veš, če je dejansko gre za nenehen boj potem tudi boj izgubi pomen, tako da …
Seveda so dostopne; mi smo dokaz za to …vojko wrote:Toda priborili smo si strašno moč nad drugimi bitji – inteligenco.
Ha, ha, kot da bi nagrade bi dostopne, samo do njih je potrebno priti.
Dobro!vojko napisal/-a:Danes; pa ni bilo s prepovedanega drevesa, veš …Povej, kdaj si nazadnje pojedel jabolko?
Drži in ko bi zunaj moralo biti kak meter snega in temperature pod ničlo je skoraj že poletje in dobro je, da smo 250+ nadmorske višine, ker morje prihaja spet k nam.vojko napisal/-a:To je veljalo do pojava civilizacije. Od takrat pa mi vedno bolj prilagajamo okolje sebi. Sediš zdajle zunaj v mrazu in trepetaš pred predatorji, ki prežijo nate iz teme? Ali pa si zavaljen v fotelju v topli sobi in srkaš kaj žlahtnega? V tvoji sobi je 'okolje' vedno optimalno: niti migniti ti ni treba, samo nastaviš termostat na klimi in celo leto je 22°C …vojko wrote:Smo v vlogi boga in lahko odločamo, katero vrsto bomo pustili preživeti, katero pa bomo zbrisali. Kaj kvazarji, kaj črne luknje – Inteligenca je najmočnejša sila v vesolju! Ko bomo dosegli K3, bomo lahko prižigali in ugašali kvazarje kot danes žarnice.
Veš, če je inteligenca prilagajanje okolju potem je najmočnejša sila okolje, kateremu se vse prilagaja, kaj ne?
Ne, velja za vse, samo delujoče in potencialno koristne se ohranjajo, če si to mislil. Veš zakaj?vojko napisal/-a:Bo držalo. A to velja samo za 'dobre' teorije.vojko wrote:
Naše teorije uporabljamo kot orodje - mogoče je, da so naše teorije orodje in da nam pomagajo ostati živ.
Natanko tako; a za teorijami stoji inteligenca, kot sem zapisal spredaj.
To drži, ker teorije so nematerialne strukture, ki imajo en sam namen, kar se opisati dogajanje.
Ja, zakaj le. To je spraševal že Roman.vojko napisal/-a:Schoen gesagt! Vsaj od Heisenberga naprej.Predvidljivost je nagrada in gotovost iluzija!
Bistroumno. A zakaj bi bilo 'hecno'?Hecno pa je, da lahko materija živi v dogajanju, ki ga je sama konstruirala in opisala!
Odlično, vendar če bi že spoznal sebe bi moral spoznati tudi kako si spoznal sebe itd.vojko napisal/-a:Imaš prav, to je najtežje.vojko wrote:
Ena od stvari, ki jih Darwinova teorija postavlja v nasprotje z znanstvenim materializmom je to, da nimamo privilegiranega poznavanja sveta
in to lahko dejansko poveš naprej! Kajti, če bi vedeli dovolj o svetu, ne bi umrli in vendar umremo in tako smo utelešena teorija vrst
in ta teorija je dovolj dobra, da nas vzdržuje približno 80 let in tako ustvari razumno verjetnost, da bomo imeli potomce in da bodo ti preživeli!
To je to, človek! To ti je uspelo v 3 milijardah let evolucije.
Ni slabo, kaj!?
Drži, daleč smo že prišli od Olduvaja. A to je šele začetek, smo na 0,72, kje je 1, pa 2, pa 3, morda celo 4 …?
Spoznanje nima meja, kajti na koncu je potrebno spoznati sebe, torej samo spoznanje.
Vidim ja.vojko napisal/-a:No, tudi tebi gre. Zdaj vidiš, da ni 'okolje najmočnejša sila, kateremu se vse prilagaja'!vojko wrote:
Sem, a potapljač nosi s sabo akvalungo, umetno atmosfero.
"Kot da še nisi slišal za astronavte, ki lahko preživijo pri nekaj Kelvina in v brezzračnem prostoru?"
Vidiš, saj ti gre, čeprav z ironijo in sarkazmom. Očitno je, da dovolj dobro poznamo okolje, da se lahko nagradimo, dogradimo in preživimo tudi v okolju za katerega sami po sebi nismo zadostno opremljeni.
Nikakor da bi se lotil študija, kaj! In dokler bo tako, boš pač ostal v tem razredu!vojko napisal/-a:Ja, skupno jim je to, da ne 'šljivijo' naravnih zakonitosti in verjamejo v njihove očitne kršitve; takim kršitvam potem rečejo ljubkovalno 'čudeži' … Problem s temi čudeži je, da so se vsi dogajali v preteklosti, ko so bili ljudje polpismeni, ko niso o svetu vedeli tako rekoč nič. Danes so izredno redki, po navadi se zgodijo samo vsake štiri leta ob volitvah …vojko wrote:
Kako 'sploh ne'??! Boš rekel, da Aborigini verjamejo v isti nabor mitov, kot nekateri Evropejci, ki mislijo, da je frajer z belo čepico v Rimu nezmotljiv in da so prav oni izbrali edino zveličavno religijo od vseh 4.000?!
Seveda ne, miti so seveda različni. Vprašati se moraš kaj imajo skupnega različni nabori mitov, kot praviš, ker razlike so lahko hitro prepoznane.
Prav. In vendar se moti in to zelo!vojko napisal/-a:Ja, velik nagrobni kamen za velikega filozofa …vojko wrote:
Albert te pozdravlja in ti želi, da spregledaš!
Hvala! Ludwig iz Landshuta ti pošilja tople pozdrave. Zadnjič sem bil na njegovem grobu in na nagrobniku je zanimiv napis (poskušaj ga prebrati na levi strani kamna!).
Če slabo vidiš, ti bom pomagal. Tam je vklesana njegova misel: "Der Mensch schuf Gott nach seinem Bilde." Napisal je tudi "Gott ist tot.", ampak tega ni na nagrobniku. Aja, pa naročil mi je, naj ti sporočim, "da spregledaš"; pravi, da se je njemu to zgodilo že pred skoraj 200 leti in ni mogel verjeti, da imajo nekateri še v tretji dekadi XXI. stoletja probleme s tem …
Poglej, poglej, včasih najdeš zrno, čeprav gre v tem primeru za velik KAMEN.
Drži!Tako je, samo poglej kolikokrat si nalepil bradatega moža in sliko predstavil kot podobo boga.
"Der Mensch schuf Gott nach seinem Bilde" je napisal in ko je dodal še "Gott ist tot." je povedal vse in še veliko več!
Budisti pravijo, da boš moral še en krog in če si bil tudi drugače priden boš ostal v tem razredu, drugače lahko padeš nižje.vojko napisal/-a:Ni problema, en razred več ali manj! Saj tako celo življenje ponavljamo razrede …vojko wrote:
Saj ne, da ni upanja, upanje je še, samo moraš pač ponoviti razred!
Beri spredaj …
Berem in si me podkrepil v prepričanju, da pač moraš ponoviti razred.
Prosim.vojko napisal/-a:Hvala za poučno lekcijo!vojko wrote:
Fakt! Nekomunitativnost operandov se začne že pri odštevanju in deljenju …
Narobe! Prav je samo, če upoštevaš nek kontekst, ki pa je samo naš postanek na poti. Primer: Abs(A-B) = Abs(B-A).
Prevedi to v jezik, razumljiv laikom!
V matematiki je pomemben kontekst, definicijsko območje, brez tega kratko malo ne gre. Ko omenjaš odštevanje, ki je itak seštevanje nasprotnosti, kar pomeni a - b = a + (-b) in deljenje, ki je množenje z obratnostjo, torej a/b = a * (1/b), pa; pomeni, da morajo znotraj definicijskega območja obstajati obratni ali nasprotni elementi, kaj ne? In -5 pač ni naravno število in zato 4+(-9) = -5 pač ni definirano znotraj naravnih števil, pazi sedaj, če pa greš "out of the box" torej v cela števila je rezultat mogoč! Vidiš?!
Potem pa je tukaj še koristnost oz. pomen enačb in če te recimo zanima razdalja med a in b potem pač uporabiš funkcijo absolutno, kot sem naredil zgoraj. Včasih se uporabi tudi kvadrat, ker je pac x^2 zmeraj pozitivno število znotraj obsega realnih števil. Lahko bi dejali tudi, da, če se pomnožiš s seboj, si lahko zmeraj pozitiven!
Če bi bil Slovenec, recimo Ljubljančan, ker nam Štajercem se to že ne more zgoditi ...vojko napisal/-a:Ja, je, obstaja podobnost z jabolčnim sokom; v končni konsekvenci je tudi traminec le (prevret) grozdni sok …vojko wrote:
Da piješ vrhunski traminec, morajo biti za njim tisočletne izkušnje v pridelavi in kletarjenju, skratka tehnologija in tehnika. Piješ ga ohlajenega (na cca 8 stopinj, hladilna tehnologija in tehnika), iz steklenega kozarca za belo vino (tehnologija in tehnika izdelave stekla in kozarcev), iz primernega soda (tehnologija in tehnika izdelave sodov), itd., ipd. To je moja osebna izkušnja. Pa tvoja tudi, drži?
Ne, ničesar nisi povedal o sami izkušnji, če že kaj, si opisal pogoje za "piješ vrhunski traminec", pozabil pa si na brbončice, možgane in milijarde celic tvojih in drugih, ki ti sploh omogočajo zaznavanje razlik v vodi z nekaj dodatki! Po tej razlagi je z Refoškom ali Teranom podobno in tudi za jabolčni sok velja enako, če ga le piješ iz kozarca za belo vino.
Pojasni!vojko wrote:
Saj si že okušal Traminca, kaj ne?
Dostikrat.
Ne morem si kaj, da ti ne bi povedal anekdoto izpred nekaj let. Na HRT je bila oddaja o vinu. Vinski 'strokovnjak' je klobasal o vinu in med drugim je omenil sorto 'začinjeni traminac'. Zastrigel sem z ušesi in najprej sem mislil, da nisem dobro slišal. Nato pa se mi je posvetilo: vinski diletant je prevedel nemško ime sorte Gewürztraminer (dišeči traminec) v 'začinjeni traminac', ker Gewürze med drugim v nemščini pomeni tudi 'začimba'. U zdravlje, Hrvati!
Spet ena iz skrinje mikro "pripadnosti"!
Na to pa res nisem pomislil. Ja, mogoče bi ga takrat res začelo zanašati!vojko napisal/-a:Drži. Morda bi on raje 'ruknil' dva deci Shell Helix Ultra 5W-40 …vojko wrote:
Šele, ko ti je slabo in to slabost povežeš z zelenimi bananami potem veš nekaj o sebi v povezavi z banano!
To vedo zelo dobro naši bratranci na drevesih …
Vidiš, tudi o Tramincu bi ti lahko kaj sporočili "naši bratranci", dočim roboti pa o samem Tramincu in izkušanju tega bolj malo, če sploh kaj, kaj ne?
Ja, robotu bi morali seveda najprej dopovedati v čem je 'fora' pitja etilnega alkohola, pomešanega z vodo in kašnimi drugimi 600 sestavinami. Poševnooki so pred leti naredili totalno kemično analizo vina z volumenskimi % za vsako od 600 sestavin. Nato so vse to zmešali z vodo in dobili – neužitno brozgo. Biokemiki imajo podobne probleme pri sintetiziranju virusov; poznajo vse njihove sestavine, pa …
Vidiš saj ti gre! Robotu pav nič ne bi pomagalo pri izkušanju Traminca četudi bi vedel vse o tehniki in tehnologiji pridelave, kaj ne?
Algoritem je nek postopek, znan postopek, dočim miselni vzorec pa je načeloma nepoznan, kajti ne veš kako misliš, vidiš pa lahko rezultate mišljenja.vojko napisal/-a:To pa ja!vojko wrote:
Partija je duhovna sila, zato ni očitno, kdaj te vodi. Na fenomenološki ravni je to zelo težko ugotoviti …
Aha, čeprav je partija posledica materije, fenomen v materiji, je kljub temu duhovna sila, sila, ki bazira na čem, poleg materije?
Seveda. Vse, kar vidiš okoli sebe je - tako ali drugače - "posledica materije, fenomen v materiji". Posledica česa drugega pa naj bi sicer bilo? Gledaš v nebo?
Materija torej nima vzroka v vzročno posledičnem vesolju, ali kako?
Nihče ne ve, kako se je pojavila. Ne vemo, kaj se je dogajalo pred 10-43 sek. Skupine ljudi z zaostalo družbeno zavestjo, ki trdijo, da vedo za 'prvi vzrok', so objekti masovne perniciozne samoprevare in so smešno-otročji v razglašanju svoje halucinacije kot dejstva.
Vidiš, leva potrebuje samo en čudež, ker ostalo zna potem pojasniti z zgodbo!
Pojasni mi malo megleno razliko med algoritmom in 'miselnim vzorcem'!vojko wrote:vojko wrote:
Idi, preveri v mestu, če meni ne verjameš, tam so dame z vezalkami in možje s čevlji na vezalke, pa študentje in otroci, boš videl, da vsi ki imajo vezalke, so praviloma zavezane.
Bo kar držalo. Vezalke si 'praviloma' zavežemo.
Ne, ni vzrok v težavnosti algoritma, če že kje leži vzrok potem je v povezavi s miselnim vzorcem in tako prideva do sposobnosti procesiranja algoritma (semantika!) in prav zato so algoritmi za enak rezultat lahko povsem različni. Saj veš, vse poti vodijo v RIM!
Saj, pisana beseda so znaki in simboli!vojko napisal/-a:Torej gre bolj za modo kot za utilitarnost, ali kako?vojko wrote:
Celo vzorci vezanja so prevladujoči.
Tudi temu ne oporekam, čeprav nisem preverjal.
Saj lahko preveriš, namen vezanja pač je, da ti čevelj ostane na nogi, kako boš to dosegel pa je tudi odvisno od tebe.
Ja, tako nekako.vojko wrote:
Če se potrudiš lahko narediš celo analizo in potegneš kak nauk iz način vezanja vezalk v povezavi s starostjo, dolgoživostjo ali kaj vem s čem. Skratka, lahko narediš raziskavo!
Zelo plavzibilna hipoteza. Jo privzamem kot dokazano za potrebe diskurza.
Prav, vernik torej. Dokaz si sprejel zakaj? Zato, ker se teorija sklada s tvojim miselnim svetom, kaj ne?
No, vidiš, da se da o vezalkah pogovarjati tudi na filozofskem nivoju …Na podlagi tvoje teorije, si razširil svet še na vezanje vezalk! In način vezanja vezalk ni tako pomemben kot pa želen rezultat, še posebej, če si pragmatik, kaj ne?
Tega ti ne bi verjel, če ne bi doživel. Resnično obstajajo takšni, eno gospo sem spoznal.vojko napisal/-a:Ja, v vinu so prisotne molekule raznih vonjev; nekaj sem jih naštel. Saj veš, pedološka sestava vsakega vinograda pa je drugačna; celo vsakega trsa! Molekula vanilije pa je takšna:vojko wrote:
In vendar, če bi naredil raziskavo o izkušanju Traminca bi bila veliko bolj zanimiva prav zaradi kompleksnosti, nedorečenosti, raznolikosti in (z)možnosti ubesedenja, kaj ne?
Točno! Schön gesagt! Pa ja ne boš primerjal trivialnih vezalk z vinom, ki ga opisujejo kot: " Cvetica vina nas spominja na cvetje, začimbe, vanilijo in med. Zlato rumene barve, aromatična in prepoznavna cvetica, ki spominja na divjo vrtnico, španski bezeg in tropsko sadje, ter razkošen in trajen okus. Vino z vonjem po vrtnici, klinčkih, v svoji zrelosti nas spominja tudi na citruse. Dišeči traminec je vino, ki ga ženske ljubijo, moški pa zato pijejo. Polsladek je ponosni predstavnik traminca, saj je v vonju ob citrusih tudi divja vrtnica, najbolj zaželena cvetlica traminčeve cvetice. V okusu se sladkor spreminja v medene note, sortne značilnosti pa v polna usta začimb." No, se ti cedijo sline?
Končno, opišeš doživljanje okušanja traminca z besedami drugih. Povej ti meni, kako je mogoče, da v čistem tramincu okušaš vanilijo? Misliš, da gre za napako v "senzorjih" ali za kaj drugega?
Ampak kljub temu pravi vinski connoisser (baje) spozna ne samo sorto, ampak tudi vinski okoliš, pa celo vinograd, iz katerega je – pa tudi to, ali je grozdje obirala devica ali poročena …
vojko napisal/-a:Glej spredaj! Sicer pa kaj misliš s pridevnikom 'čisto vino'? Vino je mešanica 600 sestavin!vojko wrote:
Bom raje počakal na tvojo zgodbo o izkušanju Traminca, bo veliko bolj zanimivo, kot pa navodilo za vezanje vezalk.
No, zgodbo o tramincu si dobil. Zdaj si ti na vrsti
Vanilija v čistem Tramincu, kako je le prišla v njega, če je čist!
Če bi tla bila iz temne materije bi padlo Jabolko skozi! "Luč" je ključna, veš!vojko napisal/-a:Ja, po moje tla na katera pade … Če bi rasla v breztežnostnem okolju, nikoli ne bi padla Newtonu na glavo …vojko wrote:
Boolova algebra je samo pravilo, ki ti to sploh omogoča, torej ne v Boolovo algebro temveč zaradi Boolove algebre!
To presega moje kognitivne sposobnosti …
Ah, daj no, pravila ti lahko povedo posledice in dogajanje, enako kot velja za Newtonove zakone. Jabolko pade z drevesa ali Jablana iz jabolka, zaradi gravitacije, ustavi pa jo kaj?
Vse kar znaš, vse kar znamo, smo se morali naučiti čisto sami, tak je narejen naš svet.vojko napisal/-a:Drži tudi tvoja posplošitev na celotno spoznanje. Evklid je mislil samo na svojo ljubljeno geometrijo: Non est regia [inquit Euclides] ad Geometriam via.vojko wrote:
In tako pride: "Meje mojega jezika so meje mojega sveta!" in pozdravlja nas Wittgenstein!
Janez se reži in pravi: "Ni Besede!" in brez besede še bog verjetno nebi mogel ustvariti vesolja! (!)
Kdo pa mu je prišepnil to 'besedo', ha?
Povej, kaj je intuicija? Kdo pa nam "šepeta"?
Hm. Ni kraljevske poti do spoznanja.