Fizikalne vaje
Fizikalne vaje
Nekaj vprašanj iz fizikalnih vaj na katere ne znam odgovoriti:
Od katerih količin in kako je odvisna velikost obeh merjenih koeficientov?
Preizkusi in zapiši odvisnost koeficienta trenja, lepenja od velikosti torne površine(večja, manjša ploskev).
in npr. da imamo škatlico vitaminskih tablet(oni dolgi valj) in noter damo 5 kovancev po 5 sit. To škatlico z kovanci potopimo v vodo. Kako iz tega lahko izračunamo ali ugotovimo maso enega kovanca?
Od katerih količin in kako je odvisna velikost obeh merjenih koeficientov?
Preizkusi in zapiši odvisnost koeficienta trenja, lepenja od velikosti torne površine(večja, manjša ploskev).
in npr. da imamo škatlico vitaminskih tablet(oni dolgi valj) in noter damo 5 kovancev po 5 sit. To škatlico z kovanci potopimo v vodo. Kako iz tega lahko izračunamo ali ugotovimo maso enega kovanca?
S kovanci:
To izracunas po principu vzgona.
Prvo mors vedt kolk je masa skatlice ali jo pa izracunas po isti formuli za vzgon.
Potem das v skatlico kovance in das v vodo, izmeris za koliko se je skatlica potopila v vodo in izracunas volumen tega dela...masa izpodrinjene tekocine je enaka masi kavancev in skatlice....
Fvzgona=ρgV
ρ-gostota izpodrinjene tekočine
g-gravitacijski pospešek
V-volumen izpodrinjene tekočine
To izracunas po principu vzgona.
Prvo mors vedt kolk je masa skatlice ali jo pa izracunas po isti formuli za vzgon.
Potem das v skatlico kovance in das v vodo, izmeris za koliko se je skatlica potopila v vodo in izracunas volumen tega dela...masa izpodrinjene tekocine je enaka masi kavancev in skatlice....
Fvzgona=ρgV
ρ-gostota izpodrinjene tekočine
g-gravitacijski pospešek
V-volumen izpodrinjene tekočine
btasko hvala ti
rad bi pa nekaj vprašal glede računanja strmine, če jo je možno rešit na podlagi podobnih trikotnikov?
jaz bi to tak rešil:
100cm : 52cm = x : 16cm
x = (100cm : 52cm) . 16cm = 30,7cm
in če je v tem primeru višina 30,7cm, l pa 100cm mislim da c(hipotenuza) ni važna, ampak lahko iz tega izrazimo da je strmina 30,7%
če je ta način možen.
in še nekaj, kako ugotovimo premo sorazmernost. Npr s je premosorazmerno s t. Je s še spremosorazmeren s čem?
rad bi pa nekaj vprašal glede računanja strmine, če jo je možno rešit na podlagi podobnih trikotnikov?
jaz bi to tak rešil:
100cm : 52cm = x : 16cm
x = (100cm : 52cm) . 16cm = 30,7cm
in če je v tem primeru višina 30,7cm, l pa 100cm mislim da c(hipotenuza) ni važna, ampak lahko iz tega izrazimo da je strmina 30,7%
če je ta način možen.
in še nekaj, kako ugotovimo premo sorazmernost. Npr s je premosorazmerno s t. Je s še spremosorazmeren s čem?
Kar se tiče klancev:
Strmino klanca (\(p\)) predstavlja tangens kota nagiba (\(\alpha\)):
\(p = \tan \alpha\)
Za tangens kota v pravokotnem trikotniku pa vemo, da je razmerje med nasprotiležno in priležno kateto.
Za problem
\(p = \tan \alpha = \frac{b}{a}=\frac{16}{52}=0.30769=30.77 \%\)
Nagib (naklon) klanca je torej 30.77 %, kar pomeni sledeče:
Če gremo 1 cm v vodoravni smeri, se dvignemo v navpični smeri za 30.77 % od 1 cm oz. 0.3077 cm.
Strmino klanca (\(p\)) predstavlja tangens kota nagiba (\(\alpha\)):
\(p = \tan \alpha\)
Za tangens kota v pravokotnem trikotniku pa vemo, da je razmerje med nasprotiležno in priležno kateto.
Za problem
sledi rešitev:Pa kako izračunamo kolko % je klanec.
a= 52cm
b ali h(višina) = 16cm
c ali hipotenuza je 54,5cm
kako izračunamo kolikšno procentni je klanec?
\(p = \tan \alpha = \frac{b}{a}=\frac{16}{52}=0.30769=30.77 \%\)
Nagib (naklon) klanca je torej 30.77 %, kar pomeni sledeče:
Če gremo 1 cm v vodoravni smeri, se dvignemo v navpični smeri za 30.77 % od 1 cm oz. 0.3077 cm.
Ta rešitev je napačna, saj tangens ni linearna funkcija.Prvo izracunas sin(a)-alfa. Nato pa sin-alfa/45°.....ker je kot 45° 100%....
V tvojem primeru:
sin-alfa=a/c=17°
17°/45°=37,8%
Ta rešitev je pravilna, saj je po definiciji nagib klanca razmerje med višino in dolžino klanca v vodoravni smeri (torej tangens nagibnega kota).rad bi pa nekaj vprašal glede računanja strmine, če jo je možno rešit na podlagi podobnih trikotnikov?
jaz bi to tak rešil:
100cm : 52cm = x : 16cm
x = (100cm : 52cm) . 16cm = 30,7cm
in če je v tem primeru višina 30,7cm, l pa 100cm mislim da c(hipotenuza) ni važna, ampak lahko iz tega izrazimo da je strmina 30,7%
če je ta način možen.
Nekaj mi še ni jasno. Vpliv velikosti stične podlage na F trenja in F lepenja. Na internetu sem našeč dve možnosti, kar me ni pripeljalo dalje.
Katera trditev je zdaj pravilna in ali velikost stične podlage vpliva na koeficient trenja in lepenja ter silo lepenja in trenja?
Celotno vprašanje se glasi:
Preizkusi in zapiši odvisnost koeficienta trenja, lepenja od velikosti torne površine ( večja, manjša ploskev)!
Vidimo pa tudi, da če večamo velikost podlage, da je s tem potrebna večja sila, s čemer se prav tako veča koeficient trenja.
Sila trenja je neodvisna od velikosti stične podlage. Torej je koeficient trenja
tudi neodvisen velikosti stične podlage.
Katera trditev je zdaj pravilna in ali velikost stične podlage vpliva na koeficient trenja in lepenja ter silo lepenja in trenja?
Celotno vprašanje se glasi:
Preizkusi in zapiši odvisnost koeficienta trenja, lepenja od velikosti torne površine ( večja, manjša ploskev)!
[Krypton]:
Najbolj preprost model, ki obravnava trenje (in lepenje), je t.i. Coulombov model, pri katerem je sila trenja (ali lepenja) proporcionalna normalni - pravokotni sili podlage. Proporcionalnostni faktor je koeficient trenja (ali lepenja). Matematična formulacija tega modela je:
\(F_t = k_t N\)
oz.
\(F_l = k_l N\)
kjer je \(F_t\) sila trenja, \(F_l\) sila lepenja, \(N\) normalna sila podlage, \(k_t\) koeficient trenja in \(k_l\) koeficient lepenja.
Velja tudi:
\(k_l > k_t\)
Pri tem najbolj preprostem obravnavanju trenja sila in koeficient nista odvisna od velikosti stične podlage. Koeficient trenja je odvisen zgolj od para materialov, ki sta v stiku in se gibljeta z neko ne preveliko relativno hitrostjo eden glede na drugega.
Ta model povsem zadovoljivo opisuje trenje pri drsenju klade po neki površini. Če pa imamo opravka z bolj kompleksnimi situacijami (npr. nakotaljujoča avtomobilska guma - pnevmatika), ta model ni več dober; zato ga moramo nadomestiti z bolj primernimi.
V tvojem primeru (sklepam, da gre za poizkuse s klado) je odgovor na vprašanje
Koeficient trenja (lepenja) ni odvisen od velikosti drsne površine.
Najbolj preprost model, ki obravnava trenje (in lepenje), je t.i. Coulombov model, pri katerem je sila trenja (ali lepenja) proporcionalna normalni - pravokotni sili podlage. Proporcionalnostni faktor je koeficient trenja (ali lepenja). Matematična formulacija tega modela je:
\(F_t = k_t N\)
oz.
\(F_l = k_l N\)
kjer je \(F_t\) sila trenja, \(F_l\) sila lepenja, \(N\) normalna sila podlage, \(k_t\) koeficient trenja in \(k_l\) koeficient lepenja.
Velja tudi:
\(k_l > k_t\)
Pri tem najbolj preprostem obravnavanju trenja sila in koeficient nista odvisna od velikosti stične podlage. Koeficient trenja je odvisen zgolj od para materialov, ki sta v stiku in se gibljeta z neko ne preveliko relativno hitrostjo eden glede na drugega.
Ta model povsem zadovoljivo opisuje trenje pri drsenju klade po neki površini. Če pa imamo opravka z bolj kompleksnimi situacijami (npr. nakotaljujoča avtomobilska guma - pnevmatika), ta model ni več dober; zato ga moramo nadomestiti z bolj primernimi.
V tvojem primeru (sklepam, da gre za poizkuse s klado) je odgovor na vprašanje
sledeč:Preizkusi in zapiši odvisnost koeficienta trenja, lepenja od velikosti torne površine ( večja, manjša ploskev)!
Koeficient trenja (lepenja) ni odvisen od velikosti drsne površine.
In kako ugotovimo premo sorazmerje pri doloceni enacbi, npr pot je premo sorazmerna s casom pri enacbi s = vt, ker se z spremembo casa enakomerno spremeni pot.
S cim pa je pot premo sorazmerna s pri enakomernem pospesenem gibanju?
In s cem je premosorazmerna hitrost pri enakomernem pospesenem gibanju?
S cim pa je pot premo sorazmerna s pri enakomernem pospesenem gibanju?
In s cem je premosorazmerna hitrost pri enakomernem pospesenem gibanju?
Premo sorazmerje pomeni, da sta si dve spremenljivki (npr. \(x\) in \(y\)) v linearni zvezi. Mora torej veljati:
\(y = ax+b\)
kjer sta \(a\) in \(b\) koeficienta.
Grafična upodobitev takšne zveze je seveda premica; od tod tudi ime premo sorazmerje.
Na osnovi navedenega lahko sam poiščeš odgovor na svoja vprašanja v zvezi s kinematični količinami (pospešek, hitrost, pot) pri posameznih vrstah gibanja.
\(y = ax+b\)
kjer sta \(a\) in \(b\) koeficienta.
Grafična upodobitev takšne zveze je seveda premica; od tod tudi ime premo sorazmerje.
Na osnovi navedenega lahko sam poiščeš odgovor na svoja vprašanja v zvezi s kinematični količinami (pospešek, hitrost, pot) pri posameznih vrstah gibanja.
Re: Fizikalne vaje
Kar se tiče klancev (pet let kasneje) : kupujem nov motor za motokultivator Starega sem verjetno uničil na preveliki strmini, zato je dovoljen nagib motorja eden najpomembnejših podatkov.
Problem: nekaj podatkov je v stopinjah, nekaj v odstotkih (procentih). Kakšna je formula za pretvorbo stopinj v procente in obratno ?
Npr. za en in isti motor (Subaru Robin EX27) sem dobil dva podatka o največjem dovoljenem nagibu: Nemci pravijo 45° (our EX27 engines can run up to 45° hillside), Američani pa 5-15% (The max tilt for this engine with the oil sensor is 5% and without oil sensor 15%).
Kakšna je formula za pretvorbo stopinj v procente in obratno ? Hvala
Problem: nekaj podatkov je v stopinjah, nekaj v odstotkih (procentih). Kakšna je formula za pretvorbo stopinj v procente in obratno ?
Npr. za en in isti motor (Subaru Robin EX27) sem dobil dva podatka o največjem dovoljenem nagibu: Nemci pravijo 45° (our EX27 engines can run up to 45° hillside), Američani pa 5-15% (The max tilt for this engine with the oil sensor is 5% and without oil sensor 15%).
Kakšna je formula za pretvorbo stopinj v procente in obratno ? Hvala