RAZLOZI TAKO DA BOM RAZUMELA 
STARA SEM 15 LET 
Teorija relativnosti
-
Gost
Teorija relativnosti
kako se lahko pri doloceni hitrosti dolzina in cas spremenita
RAZLOZI TAKO DA BOM RAZUMELA
STARA SEM 15 LET
RAZLOZI TAKO DA BOM RAZUMELA STARA SEM 15 LET 
-
Gost
-
Tadej
-
Gost
-
Dfajt
Najboljši primer povezave se mi je do sedaj zdel ta:
Predstavljaj si uro, ki jo gledaš.
Svetloba od ure do tebe potrebuje nekaj časa.
Če se odmikaš od ure, potem se ta čas podaljšuje (normalno, dalje kot si od ure, dlje svetloba potuje do tebe) in če lahko še vedno vidiš na uro, se ti zdi, da se vrti počasneje.
Pri določeni hitrosti (svetlobni namreč) se zgodi to, da se odmikaš od ure tako hitro kot svetloba potuje do tebe in zdi se ti, kot da ura stoji.
Predstavljaj si uro, ki jo gledaš.
Svetloba od ure do tebe potrebuje nekaj časa.
Če se odmikaš od ure, potem se ta čas podaljšuje (normalno, dalje kot si od ure, dlje svetloba potuje do tebe) in če lahko še vedno vidiš na uro, se ti zdi, da se vrti počasneje.
Pri določeni hitrosti (svetlobni namreč) se zgodi to, da se odmikaš od ure tako hitro kot svetloba potuje do tebe in zdi se ti, kot da ura stoji.
Hmm, malo smešna razlaga, Dfajt 
Pravzaprav napačna. Ne gre tukaj za to. To, kar si ti razložil, bi delovalo tudi brez relativnosti.
Gre pa bolj nekako takole. Če ti stojiš pri miru, in bi imel napravo, ki bi merila hitrost svetlobe, bi bila ta hitrost 300.000 km/s. Avto, ki bi se peljal mimo, pa bi imel hitrost 100km/h. Recimo.
Če bi se peljal v vlaku, ki gre 100 km/h in ven gledal avto, bi bil ta, glede na tvojo hitrost pri miru. Torej hitrost avtomobila je relativna glede na to, s kje ga gledamo. Če bi imeli vlak, ki bi šel 300.000 km/s in bi merili hitrost svetlobe, bi bila ta še vedno enaka. Zakaj? Ker je nasprotno kot hitrost avta, hitrost svelobe absolutna. Torej ni važno s kje in kako jo merimo, povsod je enaka. Če pa je hitrost svetlobe absolutna, pa pomeni da mora biti relativen čas.
Bolj na kratko tole. A ni en članek na kvarkadabri? Priporočam branje.
Pravzaprav napačna. Ne gre tukaj za to. To, kar si ti razložil, bi delovalo tudi brez relativnosti.Gre pa bolj nekako takole. Če ti stojiš pri miru, in bi imel napravo, ki bi merila hitrost svetlobe, bi bila ta hitrost 300.000 km/s. Avto, ki bi se peljal mimo, pa bi imel hitrost 100km/h. Recimo.
Če bi se peljal v vlaku, ki gre 100 km/h in ven gledal avto, bi bil ta, glede na tvojo hitrost pri miru. Torej hitrost avtomobila je relativna glede na to, s kje ga gledamo. Če bi imeli vlak, ki bi šel 300.000 km/s in bi merili hitrost svetlobe, bi bila ta še vedno enaka. Zakaj? Ker je nasprotno kot hitrost avta, hitrost svelobe absolutna. Torej ni važno s kje in kako jo merimo, povsod je enaka. Če pa je hitrost svetlobe absolutna, pa pomeni da mora biti relativen čas.
Bolj na kratko tole. A ni en članek na kvarkadabri? Priporočam branje.
-
mion
Spomnim se enega primera iz neke knjige:
predstavljaj si stekleno kocko, ki se enakomerno giblje s poljubno hitrostjo. v njej je človek in pa luč, ki se nahaja v njenem središču. zunaj te kocke je prav tako človek, proti kateremu se kocka giblje. človek v kocki prižge luč in vidi kako svetloba obsije stene kocke - vse naenkrat, ker je razdalja od luči do sten povsod enaka. svetloba doseže vse stene kocke istočasno. Ampak pozor! za človeka izven kocke proti kateremu se le ta giblje, vidi da svetloba prej doseže zadnjo steno, saj se le ta giblje v nasprotni smeri kot svetloba. steno ki pa se giblje v isti smeri kot svetloba pa doseže nekoliko kasneje. tu pride do paradoksa, ki pa se ga da uspešno rešiti s tem, da skrajšamo dolžine in upočasnimo čas. oba človeka se lahko neskončno prepirata kaj se je v resnici zgodilo: ali je svetloba dosegla vse stene enakočasno ali ne. resnica pa je da ima vsak svoj prav, saj sta čas in dolžina relativna (za razliko od svetlobne hitrosti)
predstavljaj si stekleno kocko, ki se enakomerno giblje s poljubno hitrostjo. v njej je človek in pa luč, ki se nahaja v njenem središču. zunaj te kocke je prav tako človek, proti kateremu se kocka giblje. človek v kocki prižge luč in vidi kako svetloba obsije stene kocke - vse naenkrat, ker je razdalja od luči do sten povsod enaka. svetloba doseže vse stene kocke istočasno. Ampak pozor! za človeka izven kocke proti kateremu se le ta giblje, vidi da svetloba prej doseže zadnjo steno, saj se le ta giblje v nasprotni smeri kot svetloba. steno ki pa se giblje v isti smeri kot svetloba pa doseže nekoliko kasneje. tu pride do paradoksa, ki pa se ga da uspešno rešiti s tem, da skrajšamo dolžine in upočasnimo čas. oba človeka se lahko neskončno prepirata kaj se je v resnici zgodilo: ali je svetloba dosegla vse stene enakočasno ali ne. resnica pa je da ima vsak svoj prav, saj sta čas in dolžina relativna (za razliko od svetlobne hitrosti)
Še malo bolj nazorno. Si v raketi in se pelješ s 100km/s. Vzporedno s tabo gre svetlobni žarek (foton) s 300.000km/s. Torej bi ti morala videti foton s hitrostjo 200.000km/s. Ker pa je hitrost svetlobe absolutna, je tudi zate ta še vedno 300.000km/s. Hitrost pa je s/t oz. pot/čas, in ker se mora hitrost povečati (s 200.000 na 300.000 km/s) se sorazmerno skrajša čas (torej ti čas teče počasneje kot zunanjemu opazovalcu)
-
Pero
ja nekateri so stvar kr vredu pojasnili...Je pa na stari kvarkadabri en clanek o tem, oz en o splosni teoriji relativnosti in en o posebni...
Meni sta zelo pomagala v razumevanju relativnostne teorije (sem se srednjesolec)...zastavljena pa tako da bi ju moral vsaj v vecini razumeti vsak povprecen gimnazijec...in to mi je vsec. tako da ju "petnajstletnici" priporočam...
Sta pa na teh naslovih:
http://www.kvarkadabra.net/index.html?/ ... osebna.htm
http://www.kvarkadabra.net/index.html?/ ... plosna.htm
Meni sta zelo pomagala v razumevanju relativnostne teorije (sem se srednjesolec)...zastavljena pa tako da bi ju moral vsaj v vecini razumeti vsak povprecen gimnazijec...in to mi je vsec. tako da ju "petnajstletnici" priporočam...
Sta pa na teh naslovih:
http://www.kvarkadabra.net/index.html?/ ... osebna.htm
http://www.kvarkadabra.net/index.html?/ ... plosna.htm