Kaj je to?
Ok, malo bolj resno. V gim. smo se učili, da je pač to en vektor krat drugi vektor in dobiš nek skalar.
Tu v Vidavu pa piše, da je skalarni produkt v vektorskem prostoru kar integral ali pa je podobno kot množenje vektorjev, le da se popolnoma drugače računa.
Kaj je zdaj to?
Skalarni produkt
-
ZdravaPamet
- Prispevkov: 2842
- Pridružen: 16.8.2004 19:41
Mislim, da bo nekaj takega. Skalarni produkt v vektorskem prostoru je preslikava \(V\times V\rightarrow \cal{F}\), kjer je F obseg realnih ali kompleksnih števil. Ta paru vektorjev torej priredi število (no, vektor v F). Zanjo veljajo štiri lastnosti: da je distributivna glede na prvi člen, homogena glede na prvi člen, če obrneš faktorja, se produkt konjugira in s. prod. vektorja samim s sabo je več od nič, če vektor ni nič. To je vse. Kako pa ga definiraš v konkretnem primeru je pa čisto druga stvar. Ali integral, ali s staro srednješolsko definicijo v ortonormirani bazi ali pa čisto nekaj x. Važno, je da tisto preslikavo, ki jo definiraš in imenuješ skalarni produkt ne okrniš od prej navedenih lastnosti in definicije.
-
ZdravaPamet
- Prispevkov: 2842
- Pridružen: 16.8.2004 19:41
Uh, "x" bo kar kartezični. Pomeni, da vzameš dva vektorja iz V in izračunaš njun skalarni produkt. Ali je to iz prostora \(F^{n}\) ali pa od kje drugod ni važno. Važno je, da obveljajo lastnosti in definicija, se pravi, da dobiš kompleksno ali realno število.
Kot med vektorji je zadeva definirana preko skalarnega produkta, pa še to mislim da v F= R. Recimo v \(R\) je definiran kar s formulo:
\(\cos\varphi = \frac{\left< v, w\right>}{\left||v\right|\left||v\right||}\)
Za F je kompleksen pa ne bi vedel, če obvelja ta definicija kota. Morda je kaj drugega, bolj zabavnega.
Kot med vektorji je zadeva definirana preko skalarnega produkta, pa še to mislim da v F= R. Recimo v \(R\) je definiran kar s formulo:
\(\cos\varphi = \frac{\left< v, w\right>}{\left||v\right|\left||v\right||}\)
Za F je kompleksen pa ne bi vedel, če obvelja ta definicija kota. Morda je kaj drugega, bolj zabavnega.
mah vidav je zoprn sto na uro. prov potrudu se je tko antipaticno knjigo napisat, ne vem kdo se lahko navdusuje nad tem (mu je za cestitat). se tisti 40let star Rudin je boljsi. alpa Zakon pa sploh.
sploh pa se ne gre tolko za razumevanje, ker je matematika najpreprostejsa stvar na svetu. ce je kaj tezkega je to zato, ker se profesor (oz. pac tisti ki posreduje znanje) ne potrudi lepo razloziti in pricakuje da naj mu beremo misli. pol pa neke floskule "ja naravoslovje je treba razumeti blablabla"
vse kar je v naravoslovju za razumet je "jaz slepo verjamem v aksiome"
sploh pa se ne gre tolko za razumevanje, ker je matematika najpreprostejsa stvar na svetu. ce je kaj tezkega je to zato, ker se profesor (oz. pac tisti ki posreduje znanje) ne potrudi lepo razloziti in pricakuje da naj mu beremo misli. pol pa neke floskule "ja naravoslovje je treba razumeti blablabla"
vse kar je v naravoslovju za razumet je "jaz slepo verjamem v aksiome"
-
ZdravaPamet
- Prispevkov: 2842
- Pridružen: 16.8.2004 19:41
Vidavovih učbenikov ne bi komentiral (mogoče so res že prerasli svoj čas), bom pa dal dobrohoten nasvet vsem, ki študirajo (karkoli že):kren napisal/-a:mah vidav je zoprn sto na uro. prov potrudu se je tko antipaticno knjigo napisat, ne vem kdo se lahko navdusuje nad tem (mu je za cestitat). se tisti 40let star Rudin je boljsi. alpa Zakon pa sploh.
Največja napaka je naslanjati se na en sam učbenik. Treba je poseči po vsaj 2 knjigah iz področja, priporočjivo pa je vzeti v roke tudi kakšen kvaliteten tuj učbenik.
sploh pa se ne gre tolko za razumevanje, ker je matematika najpreprostejsa stvar na svetu. ce je kaj tezkega je to zato, ker se profesor (oz. pac tisti ki posreduje znanje) ne potrudi lepo razloziti in pricakuje da naj mu beremo misli.
Tudi tega, ali je matematika težka za razumevanje, ali ne, ne bi komentiral. Bi pa nekaj rekel o študiju oz. o pridobivanju znanja: Res je sicer, da lahko dobri profesorji razložijo tudi najtežje stvari, vsega pa študenti le ne morejo doumeti med samimi predavanji. Nisem še slišal, da bi študenti vse znanje pridobili zgolj na predavanjih (razumeli torej vse, kar je spredavano), pa četudi predava najboljši profesor. Profesor študente zgolj "navaja" na snov, študenti pa morajo nato z lastnim trudom (študijem) priti do razumevanja le-te. Razumevanje pa se v večini primerov dogodi s poglobljenim študijem (doma), ne pa samo s prisostvovanjem na predavanjih.
Rekel bi, da je to precej matematični vidik razumevanja naravoslovja, ki sicer koristi, ne pa vedno.pol pa neke floskule "ja naravoslovje je treba razumeti blablabla"
vse kar je v naravoslovju za razumet je "jaz slepo verjamem v aksiome"