Vemo, da črna luknja ne more biti dosti manjša, kot s plankovo maso, ker izračun pokaže, da razdalje manjše od plankove razdalje ne moremo točno izmeriti. Torej dobimo neko načelo nedoločenosti v gravitacijskem polju.
Vendar iz tega naj bi sledilo, da enemu nevtronu, (ki je dosti lažji od planckove mase) ne moremo zaznati gravitacijskega polja. Ali bi obstajal račun, ki bi to pokazal. Verjetno je podoben, kot zgoraj za črno luknjo.
Zaznavanje gravitacijskega polja nevtrona
Izpeljava gre nekako tako, da je pri zelo malih masah (M<m pl, ) ( L< l pl) nedoločenost razdalje večja, kot Schwarchildov radij te črne luknje. Torej oboje masa in radij sta premajhna.Marjan napisal/-a:Kje si pa to slišal? O čem sploh govoriš o velikosti ali o masi?Vemo, da črna luknja ne more biti dosti manjša, kot s plankovo maso
Hočem reči, da je Plankova masa spodnja omejitev in da manjše črne luknje ne obstajajo. Meja je groba, lahko ne obstajajo tudi nekoliko večje črne luknje. (Seveda glede na trenutno razumevanje kvantne mehanike in gravitacije).Jurij napisal/-a:a hočš rečt d ma črna lukna zlo mejhno maso?plankova masa je 2,17*10^-8 kg in črna lukna pomoje nima tok mejhne mase!?
Potem pa hočem reči, ker ne obstajajo zelo male črne luknje, tudi ni možno zaznati gravitacijskega polja protona.
Sprašujem pa, če bi kdo to znal pokazati z izračunom, podobnim, kot za črne luknje.
Ni dosti upanja, da boš dobil odgovor. Še specialistom ni jasno, kaj se dogaja na teh skalah. Da o kakšnem eksperimentalnem preverjanju niti ne izgubljam besed.qg napisal/-a: Hočem reči, da je Plankova masa spodnja omejitev in da manjše črne luknje ne obstajajo. Meja je groba, lahko ne obstajajo tudi nekoliko večje črne luknje. (Seveda glede na trenutno razumevanje kvantne mehanike in gravitacije).
Potem pa hočem reči, ker ne obstajajo zelo male črne luknje, tudi ni možno zaznati gravitacijskega polja protona.
Sprašujem pa, če bi kdo to znal pokazati z izračunom, podobnim, kot za črne luknje.
Gre verjetno za to kako hitro se en sam nevtron odzove na gravitacijsko polje. Podobno Schroedingerjeva mačka mačka crkne takoj (glej Penrose R.: Shadows of the mind), elektron na primer (ali kakšen drug kvantni sistem) pa potrebuje malo dalj časa.Vendar iz tega naj bi sledilo, da enemu nevtronu, (ki je dosti lažji od planckove mase) ne moremo zaznati gravitacijskega polja. Ali bi obstajal račun, ki bi to pokazal. Verjetno je podoben, kot zgoraj za črno luknjo.
Tukaj si predpostavil, da je gravitacija kvantna. Jaz pa mislim model, kjer gravitacijo obdržimo klasično. Tako je tudi izračunana spodnja meja za črno luknjo.NIKKI napisal/-a:Gre verjetno za to kako hitro se en sam nevtron odzove na gravitacijsko polje. Podobno Schroedingerjeva mačka mačka crkne takoj (glej Penrose R.: Shadows of the mind), elektron na primer (ali kakšen drug kvantni sistem) pa potrebuje malo dalj časa.Vendar iz tega naj bi sledilo, da enemu nevtronu, (ki je dosti lažji od planckove mase) ne moremo zaznati gravitacijskega polja. Ali bi obstajal račun, ki bi to pokazal. Verjetno je podoben, kot zgoraj za črno luknjo.
V bistvu lahko gledamo na zadevo tudi z druge perspektive: vsak sprehod pod Planckovo dolžino ima za neizogibno posledico formacijo črnih lukenj. Te t.i. mini črne luknje so enačili (določeni pogledi izpred desetletja nazaj) s samimi osnovnimi delci.qg napisal/-a:Tukaj si predpostavil, da je gravitacija kvantna. Jaz pa mislim model, kjer gravitacijo obdržimo klasično. Tako je tudi izračunana spodnja meja za črno luknjo.NIKKI napisal/-a:Gre verjetno za to kako hitro se en sam nevtron odzove na gravitacijsko polje. Podobno Schroedingerjeva mačka mačka crkne takoj (glej Penrose R.: Shadows of the mind), elektron na primer (ali kakšen drug kvantni sistem) pa potrebuje malo dalj časa.Vendar iz tega naj bi sledilo, da enemu nevtronu, (ki je dosti lažji od planckove mase) ne moremo zaznati gravitacijskega polja. Ali bi obstajal račun, ki bi to pokazal. Verjetno je podoben, kot zgoraj za črno luknjo.