Hvala za link, vedar sem to že prebral (sicer ne na strani, ki si mi jo ti pokazal) še vedno me pa moti, da če bi senco zpolnili s svetlobo - recimo da bi iz planeta svetili - in tako zapolnili (okrivljen valj) potem pa bi se karnaenkrat premikal s končno hitrostjo - hitrostjo enako sončni (ZKAJ - to mi ni logično)
Mislim da tle razmišljaš po Newtonovi logiki, ki se pa pri takihle hitrosti podere ... saj se svetloba po opni - tisti del ki omejuje senco ne premika s hitrostjo večjo od svetlobne kako se lahko potem secna premika hitreje? Senca se premakne v eno smer za dolžino x to dolžino definirajo "prekinjeni" fotoni tile se med seboj odmikajo s svetlobno hitrostjo zato se tudi senca premika z enako hitrostjo.
Recimo da dva fotona potujeta pod infinitimno majhnim kotom iz skupnega izvora - torej skoraj vzporedno in sta si infinitimno blizu ampak ne v isti točki - odmikasta se s svetlobno hitrostjo - recimo da planet enega prestreže drugega pa spusti - seca na opni se še ni zmaknila ker noben od dveh fotonov še ni prišel do nje, nato pa pride neprestreženi foton in senca se zmakne - zmakne pa se z eako hitrostjo kot je bila hitrost oddaljevanja fotonov - pa čeprav se je sedaj razdalja zaradi kota povečala se je povečevala s končno hitrostjo - svetlobno. (+ senca se premika zvezno)
*hmm no ubistvu en hakeljc pa le je - s kakšno hitrostjo potujejo fotoni po opni? (ti se sicer lateralno sploh ne premikajo - zadenejo opno in to je to - če bi si izbral dva pojubna fotona pogledal kdaj zadenesta opno, nato pogledal na kašni medsebojni razdalji sta ter izračunal namišljeno hitost potovanja od enega trka z opno do drugega - bi komot dobil hitrost večjo od svetlobne - v resnici pa se ni nič med temale dvema točkama premaknilo) Po slednji logiki lahko rečem da premikanje sence pravzaprav niti ni prmikanje, ker se nič ne premika?!
No ja sam kdo ima zdaj prav premikanje sence pravzaprav ni premikanje?!
Zanima me kako bi to doživljal zunanjiopazovalec - zanj se senca ne more premikat s hitostjo višjo od svetlobne ali pač? Ker če bi lahko zapazil premik sence hitreje od svetlobne hitrosti bi mu lahko poslal in formacijo npr. : v kos papirja izrežeš besedo in ga nato zavrtiš okoli izvora svetlobe - samo če on lahko sprejme informacijo hitreje od svetlobne hitrosti potem krši relativnostno teorijo?
**Zgleda da bom moral stvar še malo premislit - ali mi kdo lahko pomaga?
hitrost, večja od svetlobe [senca planeta]
Seveda fotoni se ne premikajo po opni, samo zadevajo ob njo. Pri premikanju sence kot si tudi sam opazil ni premikanja nobenega fizičnega delca.
Torej senca na opni se lahko premika s svetlobno hitrostjo tudi za zunanjega opazovalca, vendar, bo svetloba od izvora do opne še vedno potovala s c, torej kar se tiče fizičnih delcev, ti bojo potovali s cjem. Sama senca se bo lahko pomikala s hitrostjo >c, vendar pa so fotoni tisti, ki lahko prenašajo informacijo, tako, da še vedno opazovalec sprejema informacijo s hitrostjo c, ker sama senca brez fotonov ne predstavlja nič. In tisti napis se lahko premika s hitrostjo večjo od c, vendar do nas bo prihajal s hitrostjo c.
Torej senca na opni se lahko premika s svetlobno hitrostjo tudi za zunanjega opazovalca, vendar, bo svetloba od izvora do opne še vedno potovala s c, torej kar se tiče fizičnih delcev, ti bojo potovali s cjem. Sama senca se bo lahko pomikala s hitrostjo >c, vendar pa so fotoni tisti, ki lahko prenašajo informacijo, tako, da še vedno opazovalec sprejema informacijo s hitrostjo c, ker sama senca brez fotonov ne predstavlja nič. In tisti napis se lahko premika s hitrostjo večjo od c, vendar do nas bo prihajal s hitrostjo c.
Vprasanje ni neumno, o tem smo ze na mnogih temah govorili, vendar bom se enkrat povedal:
Motnja se po palici prenasa s hitrostjo zvoka v tej snovi. Ta je pa dalec od svetlobne hitrosti. Domneva bi veljala le za togo palico, kar pa v naravi ne obstaja. Vsaka snov je sestavljena iz delcev, ki niso neskoncno vezani med seboj, tako premik palice premakne le prvih nekaj delcev, ki potem z medsebojnim delovanjem premaknejo sosede.
Zaradi podobnega razloga se vrv, palica in podobni prozni predmeti strgajo ali zlomijo, ce je sprememba prevec sunkovita. V trenutku udarca ali potega namrec na vecji del telesa sila se ne deluje, na meji, do koder pride sunek pa delujejo velike notranje napetosti, ki lahko telo unicijo.
Motnja se po palici prenasa s hitrostjo zvoka v tej snovi. Ta je pa dalec od svetlobne hitrosti. Domneva bi veljala le za togo palico, kar pa v naravi ne obstaja. Vsaka snov je sestavljena iz delcev, ki niso neskoncno vezani med seboj, tako premik palice premakne le prvih nekaj delcev, ki potem z medsebojnim delovanjem premaknejo sosede.
Zaradi podobnega razloga se vrv, palica in podobni prozni predmeti strgajo ali zlomijo, ce je sprememba prevec sunkovita. V trenutku udarca ali potega namrec na vecji del telesa sila se ne deluje, na meji, do koder pride sunek pa delujejo velike notranje napetosti, ki lahko telo unicijo.
Ne. Res pa je, da ta premik potuje po palici z veliko večjo hitrostjo, kot je bil povzročen. Lažje si je predstavljati, da po enem koncu palice udarimo (recimo s kladivom) in potem spremljamo, kako se ta udarec (motnja) giblje. Seveda pa se prečne motnje obnašajo še malo drugače kakor vzdolžne.?Bo? napisal/-a:Kaj se ne premakne cela palica istočasno?
Pod narava je tukaj misljeno se kaj vec kot tropski dezevni pragozd?Bo? napisal/-a:Marsikaj v naravi ne obstaja, a se da narediti.
lp
Vsako palico si moras predstavljat kot niz zelo majhnih kroglic povezanih z vzmetmi. Ko porines na eni strani, se mora zgoditi se cel cigu-migu preden se na drugi strani kaj pozna. Magicna beseda je seveda hitrost zvoka.