Pozdravljeni!
mi lahko kdo razlozi "malo bolj po kmecko, malo bolj po domace.." kaj je eletromagnetni spekter
The electromagnetic spectrum consists of all the frequencies at which electromagnetic waves can occur, ordered from zero to infinity. Radio waves, visible light, and x rays are examples of electromagnetic waves at different frequencies. Every part of the electromagnetic spectrum is exploited for some form of military, security, or espionage activity; the entire spectrum is also key to science and industry.
je to materialna narava, ki je sestavljena iz atomov?
kdo ali kaj ima frekvenco in okrog cesa krozi...
in podobne
hvala za odgovore [/quote]
elektromagnetni spekter
Elektromagnetni spekter je razpon moznih elektromagnetnih valovanj glede na frekvenco. Elektromagnetno valovanje ni materialne narave, gre za valovanje, ki se lahko siri tudi v praznem prostoru. Ozek spekter elektromagnetnih valovanj zaznavamo kot svetlobo (od rdece do modre), nizje frekvence pripadajo infrardecemu sevanju (toplotno sevanje), mikrovalovom, radio-televizijskim, zelo nizke frekvence pa oddajajo prakticno vse elektronske naprave. Visje frekvence imajo UV zarki, rentgenski zarki,...
Te "podvrste" EM valovanja so v bistvu le poimenovanje glede na rabo, drugace ostrih meja v spektru ni.
Pri frekvenci tukaj ne gre za krozenje, temvec za nihanje, niha pa kakost elektricnega in magnetnega polja, ki nihata pravokotno na "zarek" svetlobe. To nihanje je pri svetlobi prehitro da bi lahko zaznali elektricne lastnosti valovanja. Pri radijskih valovih (npr. lokalne postaja okrog 100MHz, stomiljonov nihajev na sekundo) pa z anteno direktno zaznavamo nihanje elektricnega polja, kar zaznavamo kot napetost, ki jo odcitamo in predelamo v zvok. Energija ki jo nosi valovanje je sorazmerna s frekvenco (nekako logicno, hitrejse nihanje ima vec energije), zato so UV zarki za kozo nevarni, rentgenski in gama zarki pa se bolj, vendar na sreco vecina tega valovanja neovirano prodre skozi telo. Mikrovalovi npr. segrevajo vodo ker imajo ravno pravsnjo frekvenco, da molekule vode mocno zanihajo, temperatura se s tem povecuje.
Spekter recemo tudi razporeditvi moci oddanega / prejetega EM valovanja glede na frekvenco. Npr. ce pogledas spekter varcne zarnice, ugotovis da je to kar vidimo kot belo svetlobo sestavljeno iz kombinacije razlicnih ostro dolocenih frekvenc, spekter je vecinoma crn, z ostrimi crtami po celem obmocju vidne svetlobe. Navadna zarnica sveti v vseh barvah, spekter je skoraj enakomerno svetel.
Lahko se pogledas na wiki za slike spektrov (vsak razredcen plin ima pod vplivom elektricne napetosti svoje, znacilne frekvence pri katerih sveti, zato po barvi svetlobe lahko dolocimo kateri plin imamo)
Te "podvrste" EM valovanja so v bistvu le poimenovanje glede na rabo, drugace ostrih meja v spektru ni.
Pri frekvenci tukaj ne gre za krozenje, temvec za nihanje, niha pa kakost elektricnega in magnetnega polja, ki nihata pravokotno na "zarek" svetlobe. To nihanje je pri svetlobi prehitro da bi lahko zaznali elektricne lastnosti valovanja. Pri radijskih valovih (npr. lokalne postaja okrog 100MHz, stomiljonov nihajev na sekundo) pa z anteno direktno zaznavamo nihanje elektricnega polja, kar zaznavamo kot napetost, ki jo odcitamo in predelamo v zvok. Energija ki jo nosi valovanje je sorazmerna s frekvenco (nekako logicno, hitrejse nihanje ima vec energije), zato so UV zarki za kozo nevarni, rentgenski in gama zarki pa se bolj, vendar na sreco vecina tega valovanja neovirano prodre skozi telo. Mikrovalovi npr. segrevajo vodo ker imajo ravno pravsnjo frekvenco, da molekule vode mocno zanihajo, temperatura se s tem povecuje.
Spekter recemo tudi razporeditvi moci oddanega / prejetega EM valovanja glede na frekvenco. Npr. ce pogledas spekter varcne zarnice, ugotovis da je to kar vidimo kot belo svetlobo sestavljeno iz kombinacije razlicnih ostro dolocenih frekvenc, spekter je vecinoma crn, z ostrimi crtami po celem obmocju vidne svetlobe. Navadna zarnica sveti v vseh barvah, spekter je skoraj enakomerno svetel.
Lahko se pogledas na wiki za slike spektrov (vsak razredcen plin ima pod vplivom elektricne napetosti svoje, znacilne frekvence pri katerih sveti, zato po barvi svetlobe lahko dolocimo kateri plin imamo)
hvala za odgovor aniviller
zanima me elektromagnetno valovanje
wiki...
Medtem ko zazna naše oko le vidni del elektromagnetnega valovanja z valovnimi dolžinami od 400 do 700 nm, pa lahko s postopki spektroskopije raziščemo dosti širši pas elektromagnetnega valovanja, s čimer dobimo vpogled v podatke o fizikalnih lastnostih atomov snovi, ki seva. Tako lahko v astrofiziki iz spektra elektromagnetnega valovanja, ki ga izsevajo oddaljene zvezde, sklepamo o njihovi sestavi. Značilno je, denimo, da vodikovi atomi v sevajo radijske valove z valovno dolžino 21.12 cm.
elektromagnetno valovanje=sevanje atomov (?)
elktromagntni spekter=različni atomi (?)
ali vsak predmet oddaja emg valovanje?
zanima me elektromagnetno valovanje
wiki...
Medtem ko zazna naše oko le vidni del elektromagnetnega valovanja z valovnimi dolžinami od 400 do 700 nm, pa lahko s postopki spektroskopije raziščemo dosti širši pas elektromagnetnega valovanja, s čimer dobimo vpogled v podatke o fizikalnih lastnostih atomov snovi, ki seva. Tako lahko v astrofiziki iz spektra elektromagnetnega valovanja, ki ga izsevajo oddaljene zvezde, sklepamo o njihovi sestavi. Značilno je, denimo, da vodikovi atomi v sevajo radijske valove z valovno dolžino 21.12 cm.
elektromagnetno valovanje=sevanje atomov (?)
elktromagntni spekter=različni atomi (?)
ali vsak predmet oddaja emg valovanje?
Za predmete ki jih vidimo ze po tem vemo, da sevajo EM valovanje (svetloba=EM valovanje). Drugace pa vsa snov oddaja EM valovanje glede na svojo temperaturo (po planckovemu zakonu). Tako hladna telesa sevajo vecinoma v IR spektru, pri segrevanju pa pocasi vidimo rdec zar, ki pri visanju temperature naraste preko rumene do bele, pri zelo vrocih telesih (7000K) pa pride do modrikaste svetlobe. Seveda pri teh temperaturah velik del sevanja sestoji tudi iz visjefrekvencnih komponent, ki jih ne vidimo (UV sevanja iz sonca, ki ima malo cez 6000K na povrsini). To je sevanje zaradi temperature.
Drugace pa snov oddaja EM valovanje tudi npr. pri prehodih med razlicnimi energetskimi stanji, primer so ionizacije v razrecenem plinu (neonke). V tem primeru je barva svetlobe (frekvenca valovanja) odvisna od vrste atomov v snovi. Elektroni v atomih imajo namrec tocno dolocene dovoljene energije, zato pri preskokih med nivoji oddajo vedno enako kolocino energije (razliko med energijama), ki je sorazmerna s frekvenco.
Na primer, Natrij seva vecinoma oranzno svetlobo, kar vidis po cestni razsvetljavi (tiste v kriziscih so oranzne). Tudi udar strele vidis med drugim zato ker ze zrak v kanalu strele ionizira. Modrikasto vijolicno svetlobo oddaja v tem primeru dusik. wiki
Tukaj govorim o frekvencah, lahko bi govoril tudi o valovnih dolzinah (vecja valovna dolzina ustreza nizji frekvenci, \(\lambda=\frac{c}{\nu}\))
Drugace pa snov oddaja EM valovanje tudi npr. pri prehodih med razlicnimi energetskimi stanji, primer so ionizacije v razrecenem plinu (neonke). V tem primeru je barva svetlobe (frekvenca valovanja) odvisna od vrste atomov v snovi. Elektroni v atomih imajo namrec tocno dolocene dovoljene energije, zato pri preskokih med nivoji oddajo vedno enako kolocino energije (razliko med energijama), ki je sorazmerna s frekvenco.
Na primer, Natrij seva vecinoma oranzno svetlobo, kar vidis po cestni razsvetljavi (tiste v kriziscih so oranzne). Tudi udar strele vidis med drugim zato ker ze zrak v kanalu strele ionizira. Modrikasto vijolicno svetlobo oddaja v tem primeru dusik. wiki
Tukaj govorim o frekvencah, lahko bi govoril tudi o valovnih dolzinah (vecja valovna dolzina ustreza nizji frekvenci, \(\lambda=\frac{c}{\nu}\))
wiki...
Vákuum (latinsko vacuus pomeni prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev. Popoln vakuum je težko doseči. Zato rečemo vakuum tudi kadar imamo tlak dosti manjši od atmosferskega. V medplanetarnem prostoru je boljši vakuum od najboljšega umetnega. Vendar niti tam ni popoln. Še vedno vsebuje nekaj delcev na cm3. Zamisel o vakuumu izvira že iz antične Grčije. Prvi ga je ustvaril Evangelista Torricelli. Otto von Guericke je leta 1650 iznašel vakuumsko črpalko. Z njim sta se ukvarjala tudi Ernest Rutherford in Niels Bohr. Sodobna fizika preučuje fluktuacije v vakuumu. Uporablja se v elektronkah.
Sodobna fizika pa poizkuša tudi dokazati, da vakuum ni nikoli prazen prostor, ki ne vsebije "ničesar". Nekateri fiziki (Hall Puthof) menijo, da v vakuumu vedno nekaj vibrira, se premika, valovi. Te fluktuacije niso bioliške in kemične reakcije, kot v atomskem (materialnem) svetu, ampak so nekakšne zvočne vibracije, ki ustvarjajo energijo. Vedno več raziskovanj je v tej smeri, saj ti fizilki menijo, da se v tem skriva "brezplačna energija" (free energy) in se nahaja povsod okrog nas, nas obdaja. Takšna energija bi popolnoma nadomestila fosilna goriva. V NASA-i so to energijo (zerro point energy field) že proizvedli, vendar še niso naredili naprave, ki bi to energijo omejil in jo kontrolirano proizvajal. Vendar pa so takšni poizkusi tajni, saj si lahko predstavljemo kaj bi se zgodilo s svetovnim gospodarstvom, če naenkrat ne bi potrebovali nafte, bencina,...skratka fosilnih goriv.
ali je ta "zvočna vibracija" vir EM valovanja?
so to neki delci, manjsi od elektrona...? kako se jim rece?
Vákuum (latinsko vacuus pomeni prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev. Popoln vakuum je težko doseči. Zato rečemo vakuum tudi kadar imamo tlak dosti manjši od atmosferskega. V medplanetarnem prostoru je boljši vakuum od najboljšega umetnega. Vendar niti tam ni popoln. Še vedno vsebuje nekaj delcev na cm3. Zamisel o vakuumu izvira že iz antične Grčije. Prvi ga je ustvaril Evangelista Torricelli. Otto von Guericke je leta 1650 iznašel vakuumsko črpalko. Z njim sta se ukvarjala tudi Ernest Rutherford in Niels Bohr. Sodobna fizika preučuje fluktuacije v vakuumu. Uporablja se v elektronkah.
Sodobna fizika pa poizkuša tudi dokazati, da vakuum ni nikoli prazen prostor, ki ne vsebije "ničesar". Nekateri fiziki (Hall Puthof) menijo, da v vakuumu vedno nekaj vibrira, se premika, valovi. Te fluktuacije niso bioliške in kemične reakcije, kot v atomskem (materialnem) svetu, ampak so nekakšne zvočne vibracije, ki ustvarjajo energijo. Vedno več raziskovanj je v tej smeri, saj ti fizilki menijo, da se v tem skriva "brezplačna energija" (free energy) in se nahaja povsod okrog nas, nas obdaja. Takšna energija bi popolnoma nadomestila fosilna goriva. V NASA-i so to energijo (zerro point energy field) že proizvedli, vendar še niso naredili naprave, ki bi to energijo omejil in jo kontrolirano proizvajal. Vendar pa so takšni poizkusi tajni, saj si lahko predstavljemo kaj bi se zgodilo s svetovnim gospodarstvom, če naenkrat ne bi potrebovali nafte, bencina,...skratka fosilnih goriv.
ali je ta "zvočna vibracija" vir EM valovanja?
so to neki delci, manjsi od elektrona...? kako se jim rece?
The Question
(Submitted March 01, 1998)
All I wanted to ask you is that if we put a thermometer in Space with no other light or heat source around and absolutely no background radiation there, what would it read? Would the temperature be really cold or what?
The Answer
Yes, it would be really cold. Temperature measures the energy per "degree of freedom" (i.e. way something can move) of whatever molecules happen to be around. So, it it becomes so cold that the molecules stop all together, then this is the "absolute zero" temperature. On the Celsius Temperature Scale (i.e. water freezes at 0, and boils at 100) this takes place at -273 degrees C.
We usually use the Kelvin temperature scale, where Zero Kelvin is this "absolute zero" temperature -- or -273 degrees C. Water freezes at +273 Kelvin and water boils at +373 Kelvin.
If we put a thermometer in darkest space, with absolutely nothing around, it would first have to cool off. This might take a very very long time. Once it cooled off, it would read 2.7 Kelvin. This is because of the "3 degree microwave background radiation." No matter where you go, you cannot escape it -- it is always there.
Jonathan Keohane
for Ask an Astrophysicist
____________________________________________________________________
kam na lestvico EMG spektra se uvrsti energija s temperaturo -273 stopinj C?
kaksno je stanje snovi ob tej temperaturi (trdno,..)?
kako je s krozenjem elektronov okoli jedra v nekem atomu pri - 273 stC?
ali je energija v EMG spektru polarizirana?
kaj pomeni tistih 2.7 K v članku? je to povezano s tistimi delci ki so zmeraj prisotni (tudi v vakuumu)?
hvala in LP zaenkrat;)
(Submitted March 01, 1998)
All I wanted to ask you is that if we put a thermometer in Space with no other light or heat source around and absolutely no background radiation there, what would it read? Would the temperature be really cold or what?
The Answer
Yes, it would be really cold. Temperature measures the energy per "degree of freedom" (i.e. way something can move) of whatever molecules happen to be around. So, it it becomes so cold that the molecules stop all together, then this is the "absolute zero" temperature. On the Celsius Temperature Scale (i.e. water freezes at 0, and boils at 100) this takes place at -273 degrees C.
We usually use the Kelvin temperature scale, where Zero Kelvin is this "absolute zero" temperature -- or -273 degrees C. Water freezes at +273 Kelvin and water boils at +373 Kelvin.
If we put a thermometer in darkest space, with absolutely nothing around, it would first have to cool off. This might take a very very long time. Once it cooled off, it would read 2.7 Kelvin. This is because of the "3 degree microwave background radiation." No matter where you go, you cannot escape it -- it is always there.
Jonathan Keohane
for Ask an Astrophysicist
____________________________________________________________________
kam na lestvico EMG spektra se uvrsti energija s temperaturo -273 stopinj C?
kaksno je stanje snovi ob tej temperaturi (trdno,..)?
kako je s krozenjem elektronov okoli jedra v nekem atomu pri - 273 stC?
ali je energija v EMG spektru polarizirana?
kaj pomeni tistih 2.7 K v članku? je to povezano s tistimi delci ki so zmeraj prisotni (tudi v vakuumu)?
hvala in LP zaenkrat;)
Ni tako enostavno. Pri zelo nizkih temperaturah se opazi kvantno obnasanje snovi, ker je vecina delcev v najnizjih energetskih nivojih. Npr. He4 preide v superfluidno fazo, pretaka se brez vizkoznosti, upora ipd. Snov tudi pri absolutni nicli ne miruje popolnoma, spet zaradi nacela nedolocenosti. Se vedno pa velja da se ne da vec ohladiti, ker je vsa snov v najnizjem energetskem nivoju.
Ce mislis na crno sevanje, snov pri 0K ne bi sevala nicesar. Pri koncnih temperaturah snov seva po planckovem zakonu, izsevani svetlobni tok je \(\sigma T^4\), maksimum po valovnih dolzinah pa se pokorava Wienovemu zakonu. 2.7K je pa mikrovalovno kozmicno ozadje, ki izvira od nekaj casa po velikem poku, ko se je sprostila svetloba, ki je nastala. Takrat je to sevanje ustrezalo visji temperaturi, ki se je do zdaj raztegnilo do vecjih valovnih dolzin. Toliksno temperaturo bi torej imel "navidezni nebesni obok".
Pa se to: temperaturo moras jemati kot statisticno kolicino, ki je definirana makroskopsko, s povprecno vrednostjo notranje energije. O mikroskopski sliki ne pove nicesar in v tej sliki je samo obnasanje elektrona okrog jedra neprizadeto (je pa od temperature odvisen delez atomov v dolocenih vzbujenih stanjih). Samo razlago da bi pri 0K snov mirovala moras jemati bolj kot oris dejanskega stanja. Omeniti se gre, da o temperaturi sploh ne mores govoriti, ce snov ni v termodinamicnem ravnovesju. Za posamezne delce temperatura ni dolocena, prav tako ni dolocena za plin ko si delci se niso vsaj lokalno izmenjali energije (razredcen plin v tankih plasteh, zacetni stadiji eksplozije v bombi,...).
Ce mislis na crno sevanje, snov pri 0K ne bi sevala nicesar. Pri koncnih temperaturah snov seva po planckovem zakonu, izsevani svetlobni tok je \(\sigma T^4\), maksimum po valovnih dolzinah pa se pokorava Wienovemu zakonu. 2.7K je pa mikrovalovno kozmicno ozadje, ki izvira od nekaj casa po velikem poku, ko se je sprostila svetloba, ki je nastala. Takrat je to sevanje ustrezalo visji temperaturi, ki se je do zdaj raztegnilo do vecjih valovnih dolzin. Toliksno temperaturo bi torej imel "navidezni nebesni obok".
Pa se to: temperaturo moras jemati kot statisticno kolicino, ki je definirana makroskopsko, s povprecno vrednostjo notranje energije. O mikroskopski sliki ne pove nicesar in v tej sliki je samo obnasanje elektrona okrog jedra neprizadeto (je pa od temperature odvisen delez atomov v dolocenih vzbujenih stanjih). Samo razlago da bi pri 0K snov mirovala moras jemati bolj kot oris dejanskega stanja. Omeniti se gre, da o temperaturi sploh ne mores govoriti, ce snov ni v termodinamicnem ravnovesju. Za posamezne delce temperatura ni dolocena, prav tako ni dolocena za plin ko si delci se niso vsaj lokalno izmenjali energije (razredcen plin v tankih plasteh, zacetni stadiji eksplozije v bombi,...).