Znanost bolj resnična od vere?
Kaj pa porečete na tole razlikovanje;
Torej, pri reševanju problemov rabimo neke vnaprej znane vzorce/modele, prek katerih lahko napovemo oz. rešimo problem enostavneje/hitreje/efektivneje/itd.
Religija nam odgovor na vsa vprašanja zakaj nudi odgovor "ker so to božja pota" oz. nekaj podobnega, ker si je pač bog tako zamislil. Ampak to nas pri reševanju problemov nudi le tolažbo, ne pa rešitve.
Pri znanosti pa se na določen zakaj išče kako in posledično zato (pač v okviru našega dojemanja in jadajada). S temi modeli pa lahko rešujemo probleme v določeni meri, ali pa celo popolnoma.
Torej nam znanost ponuja rešitve, medtem ko nam religija ponuja le tolažbo.
Da vidimo, če drži
Torej, pri reševanju problemov rabimo neke vnaprej znane vzorce/modele, prek katerih lahko napovemo oz. rešimo problem enostavneje/hitreje/efektivneje/itd.
Religija nam odgovor na vsa vprašanja zakaj nudi odgovor "ker so to božja pota" oz. nekaj podobnega, ker si je pač bog tako zamislil. Ampak to nas pri reševanju problemov nudi le tolažbo, ne pa rešitve.
Pri znanosti pa se na določen zakaj išče kako in posledično zato (pač v okviru našega dojemanja in jadajada). S temi modeli pa lahko rešujemo probleme v določeni meri, ali pa celo popolnoma.
Torej nam znanost ponuja rešitve, medtem ko nam religija ponuja le tolažbo.
Da vidimo, če drži
samo znanost nam ne ponuja tolažbe...Mephisto napisal/-a:Kaj pa porečete na tole razlikovanje;
Torej, pri reševanju problemov rabimo neke vnaprej znane vzorce/modele, prek katerih lahko napovemo oz. rešimo problem enostavneje/hitreje/efektivneje/itd.
Religija nam odgovor na vsa vprašanja zakaj nudi odgovor "ker so to božja pota" oz. nekaj podobnega, ker si je pač bog tako zamislil. Ampak to nas pri reševanju problemov nudi le tolažbo, ne pa rešitve.
Pri znanosti pa se na določen zakaj išče kako in posledično zato (pač v okviru našega dojemanja in jadajada). S temi modeli pa lahko rešujemo probleme v določeni meri, ali pa celo popolnoma.
Torej nam znanost ponuja rešitve, medtem ko nam religija ponuja le tolažbo.
Da vidimo, če drži
Predpostavka nadnaravnega je pri znanstvenem pristopu nedopustna, se strinjam.Mephisto napisal/-a:@mirko:Ni res, problematična je zato, ker predpostavlja nekaj višjega, kot je lahko kdarkoli dokazati ali izpeljati ali privzeti. Začeti moraš z nižjim - po smrti smo le kup komposta in nato dodajati dokaze in deduktivno kaj sklepati iz tega. Ne pa si kar rečt, po smrti grem v nebesa in tam je ful žurka, yeah! Gre se za deduktivno sklepanje, na podlagi katerega temelji današnja znanost. Gre se zato, da je ta metoda edina znana, ki je "verodostojna" - kar ti seveda ne bom znal dokazati, ampak moč današnje znanosti je dober zgledOK. Moja hipoteza o nadnaravnem jazu po smrti je problematična zato, ker vsebuje nadnaravno (predpostavlja nekaj višjega). Ne moreš pa reči, da poskuša višje (nadnaravno) dokazati iz nižjega (naravnega), oziroma da sploh poskuša dokazati tisto, kar je predpostavila.
Vendar to še ne pomeni, da znanost pravi, da nadnaravnega ni. Torej, če imam jaz občutek, da nadnaravno obstaja (do tega občutka me seveda ni pripeljalo deduktivno sklepanje), se moram zavedati, da tega znanost nikoli ne bo mogla niti dokazati niti ovreči, na to vprašanje torej ne morem dobiti "verodostojnega" odgovora.
Občutku o obstoju nadnaravnega bi se odrekel, če bi vedel, da se ne sklada z resničnostjo, oziroma če bi imel "verodostojno" dokazano, da nadnaravnega ni. Ne vidim pa razloga, da bi se mu odrekel samo zato, ker je nerešljiv problem za znanstveno metodo.
Koda: Izberi vse
Torej nam znanost ponuja rešitve, medtem ko nam religija ponuja le tolažbo.
Da vidimo, če drži
Znanost ti ponuja nekaj malega rešitev na področju otipljivega, ne ve pa odgovorov na osnovna vprašanja.
Religija ti kot taka ne ponuja nikakršne tolažbe. Morda si imel v mislih vero. Pa tudi samo verovanje ti kot takšno ne pomaga.
Pa uvedimo tretjo panogo, ki bo iskala smisel. Morda ji bodo v prihodnosti rekli VEDENOST. To bo takrat, ko bodo ljudje nekoč uvideli vso nepotrebno navlako okoli sebe, hkrati bodo čistejši (lahko v ekološkem ali pa v duhovnem smislu). Takrat bo VEDENOST dobila ogromne razšeznosti in bo omogočala preselitev človeštva zaradi bližajočega se Sonca.
Ali pa rajši navidezna vedenost. Saj veš, zaradi par tisoč že obstoječih smislov, ki si med seboj nasprotujejo...Vedež napisal/-a:Pa uvedimo tretjo panogo, ki bo iskala smisel. Morda ji bodo v prihodnosti rekli VEDENOST.
Kako bo pa ta preselitev potekala, če očitno znanost ne bo v ospredju?Takrat bo VEDENOST dobila ogromne razšeznosti in bo omogočala preselitev človeštva zaradi bližajočega se Sonca.
@mirko:
Ni res da znanost tega ne bo znala nikoli potrditi ali ovreči (oz. nekje vmes), pustimo času čas in bomo videli. In čeprav za zdaj ne pozna rešitve, pozna pa odgovor, ki je verodostojen - to je "ne vemo"
Da ne bo nesporazumov - tema ni mišljena kot taka, da bo kurcala vero! Sem samo hotel dejansko razliko med "verodostojnostjo" vere/religije in znanosti.
@vedež:
In katera so osnovna vprašanja? Po mojem pa ve odgovore na mnoga osnovna vprašanja, le dosti ljudi se noče sprijazniti z njimi in postaviti človeka v naravo in ne naravo okoli človeka.
Glede izraza vera/religija pač nebi bil pikolovski, ker mislim da razumemo o čem je govora (in ker ne poznam razlike med obema, v smislu religije (ker vera je pač lahko tudi glagol)).
Glede VEDNOSTI pa ne razumem najbolje, zato ne bom komentiral.
Seveda znanost ne pravi da nadnaravnega ni, ker tega ne more trdit, kot ne more trdit da zmaji in škrati ne obstajajomirko napisal/-a:Vendar to še ne pomeni, da znanost pravi, da nadnaravnega ni. Torej, če imam jaz občutek, da nadnaravno obstaja (do tega občutka me seveda ni pripeljalo deduktivno sklepanje), se moram zavedati, da tega znanost nikoli ne bo mogla niti dokazati niti ovreči, na to vprašanje torej ne morem dobiti "verodostojnega" odgovora.
Občutku o obstoju nadnaravnega bi se odrekel, če bi vedel, da se ne sklada z resničnostjo, oziroma če bi imel "verodostojno" dokazano, da nadnaravnega ni. Ne vidim pa razloga, da bi se mu odrekel samo zato, ker je nerešljiv problem za znanstveno metodo.
Ni res da znanost tega ne bo znala nikoli potrditi ali ovreči (oz. nekje vmes), pustimo času čas in bomo videli. In čeprav za zdaj ne pozna rešitve, pozna pa odgovor, ki je verodostojen - to je "ne vemo"
Da ne bo nesporazumov - tema ni mišljena kot taka, da bo kurcala vero! Sem samo hotel dejansko razliko med "verodostojnostjo" vere/religije in znanosti.
@vedež:
Kvantiteta znanstvenih odgovorov narašča zelo hitro iz dneva v dan, tako da o tem koliko odgovorov nam ponuja še ne moremo vzeti za protiargument.Znanost ti ponuja nekaj malega rešitev na področju otipljivega, ne ve pa odgovorov na osnovna vprašanja.
Religija ti kot taka ne ponuja nikakršne tolažbe. Morda si imel v mislih vero. Pa tudi samo verovanje ti kot takšno ne pomaga.
Pa uvedimo tretjo panogo, ki bo iskala smisel. Morda ji bodo v prihodnosti rekli VEDENOST. To bo takrat, ko bodo ljudje nekoč uvideli vso nepotrebno navlako okoli sebe, hkrati bodo čistejši (lahko v ekološkem ali pa v duhovnem smislu). Takrat bo VEDENOST dobila ogromne razšeznosti in bo omogočala preselitev človeštva zaradi bližajočega se Sonca.
In katera so osnovna vprašanja? Po mojem pa ve odgovore na mnoga osnovna vprašanja, le dosti ljudi se noče sprijazniti z njimi in postaviti človeka v naravo in ne naravo okoli človeka.
Glede izraza vera/religija pač nebi bil pikolovski, ker mislim da razumemo o čem je govora (in ker ne poznam razlike med obema, v smislu religije (ker vera je pač lahko tudi glagol)).
Glede VEDNOSTI pa ne razumem najbolje, zato ne bom komentiral.
Ne bom se vtikal v tele vaše globoke debate. Pritaknil bi le tole znamenito anekdoto:
Matematik Pierre-Simon Laplace (1749-1827) je napisal znamenito knjigo Nebeška mehanika (Mechanique Celeste). Napoleon, ki je bil ljubiteljski matematik, naj bi mu ob neki priliki v javnosti dejal: "Napisali ste tako obsežno knjigo o delovanju sveta, ne da bi v njej sploh omenili, kdo je ustvaril vesolje."
Laplace naj bi mu odvrnil: "Gospod, te hipoteze nisem potreboval."
Ko je kasneje Napoleon ta dialog opisal drugemu matematiku J. L. Lagrangeu, je ta dejal: "Ampak ta hipoteza je zelo uporabna. Toliko stvari nam pojasni."
Matematik Pierre-Simon Laplace (1749-1827) je napisal znamenito knjigo Nebeška mehanika (Mechanique Celeste). Napoleon, ki je bil ljubiteljski matematik, naj bi mu ob neki priliki v javnosti dejal: "Napisali ste tako obsežno knjigo o delovanju sveta, ne da bi v njej sploh omenili, kdo je ustvaril vesolje."
Laplace naj bi mu odvrnil: "Gospod, te hipoteze nisem potreboval."
Ko je kasneje Napoleon ta dialog opisal drugemu matematiku J. L. Lagrangeu, je ta dejal: "Ampak ta hipoteza je zelo uporabna. Toliko stvari nam pojasni."
In zakaj naj kakšno neverjetno naključje ne bi bilo nadnaravno? In zakaj naj bi vsa "naravna" naključja in vsi naravni pojavi ne bili volja višjega?
Saj sva že ugotovila, da imava glede nadnaravnega različne občutke, in da njihove pravilnosti ali nepravilnosti ne moreva znanstveno dokazati.
Saj sva že ugotovila, da imava glede nadnaravnega različne občutke, in da njihove pravilnosti ali nepravilnosti ne moreva znanstveno dokazati.
Želel si, naj ti opišem občutek, ki ti da slutnjo nadnaravnega. Zato sem predpostavljal, da o nadnaravnem pred to slutnjo še nisem razmišljal.Poleg tega, če verjameš v višjo silo in da ta ureja svet, tudi ni naključij in je samo volja višjega.
Saj ravno znanost bo v ospredju. Vidim v čem je problem debate in to že nekaj časa. So "znanstveniki", ki mislijo, da so v trenutnem intervalu znanja že kar na končni točki in nikakor nočejo sprejeti dejstva, da je za višjo inteligenco potrebna nadgradnja obstoječih znanj in nujna vpeljava novih znanj.Kako bo pa ta preselitev potekala, če očitno znanost ne bo v ospredju?
Višje razvita inteligentna bitja (to bomo tudi mi - nekoč), za svoja medgalaktična potovanja potrebujejo znanje - znanje mnogo večja od našega današnjega.
Dokler "znanstveniki" ne bodo iskali po duhovnem svetu, medgalaktično potovanje ne bo mogoče.
Pravi znanstvenik mora imeti odprto možnost za sprejem nečesa, kar se mu ta trenutek sploh ne sanja.
Nadnaravno pomeni, da ni v skladu z naravo. Nekaj kar ne deluje po pravilih narave se v našem svetu ne more zgoditi (že sama beseda nadnaravno vse pove).mirko napisal/-a:In zakaj naj kakšno neverjetno naključje ne bi bilo nadnaravno?
Po drugi strani, če verjameš v višjo silo, se tudi ne more zgoditi nekaj nadnaravnega, saj so pravila ki so bila postavljena in sam vpliv višjega naravna.
Ja, ampak si omenjal nadnaravo in sem želel to razčistiti.Želel si, naj ti opišem občutek, ki ti da slutnjo nadnaravnega. Zato sem predpostavljal, da o nadnaravnem pred to slutnjo še nisem razmišljal.
Napisal si:
Nisi mi opisal občutka. Napisal si mi samo logično predpostavko dogodka tvojih možganov (oz. zaključek, ki so ga proizvedli možgani, ki temelji na tvojem znanju in izkušnjah). Pri tem ne vem za kakšen dogodek gre, niti za tvoje občutke.Naprimer - v neki mejni situaciji se ti zgodi nekaj stvari, ki bi jih označil za "neverjetna naključja".
Ampak zgleda da ti le postavlaš določena pravila glede ''nadnaravnega'' in ker postavljaš ''nadnaravno'' v svet naravnega, vsiljuješ omejitve tudi naravnemu. Torej dokazuješ - poskušaš dokazovati ''nadnaravno''. Medtem, ko lahko normalno živiš tudi brez tega.Saj sva že ugotovila, da imava glede nadnaravnega različne občutke, in da njihove pravilnosti ali nepravilnosti ne moreva znanstveno dokazati.
Novih znanj. Prav si povedal. Ampak tu je govora o znanosti in veri. Ker predpostavljam da ko omenjamo vero (sama po sebi nima lastnosti prenosa znanja), je govora o religiji, ki pa je staro znanje.Vidim v čem je problem debate in to že nekaj časa. So "znanstveniki", ki mislijo, da so v trenutnem intervalu znanja že kar na končni točki in nikakor nočejo sprejeti dejstva, da je za višjo inteligenco potrebna nadgradnja obstoječih znanj in nujna vpeljava novih znanj.
Mislim da imata duhovnost in religija bolj malo skupnega.Dokler "znanstveniki" ne bodo iskali po duhovnem svetu, medgalaktično potovanje ne bo mogoče.