Če mi daš e-naslov (lahko v ZS), ti pošljem popravljeno besedilo. V glavnem so vejice. Komentarje bom napisal kasneje.
Za slovenski črkovalnik jaz uporabljam OpenOffice.
V iskanju sreče!
No, zdaj pa še moj sestavek o sreči. Ta ima zelo veliko oblik in jo je kar težko opredeliti. Naj začnem pri zelo preprostih. Vsako telesno ugodje nas navda s prijetnimi občutji, nas pomirja, nas osrečuje. Prijetni okusi, nežen in topel dotik ali božanje, vonj vrtnic, mehki in ubrani zvoki, pogled na nekaj lepega, spolna vznemirjenost. In potem pride razočaranje, saj teh prijetnih občutkov ne moremo zadržati. Ko to vseeno poskusimo, ugotovimo, da je treba dražljajem povečati moč, da ohranijo učinek. Kmalu postane ugodje nasičeno, preko meje prijetnega, preko meje znosnega, začne boleti. Sreča se prelevi v svoje nasprotje.
Naj pogledam v nasprotno smer. Trpljenje nas gotovo prizadene in povzroča slabe občutke, nesrečo. Po eni strani si trpljenje blažimo z dodajanjem smisla, z iskanjem ali določanjem pomena, ki je ali pa ga ni, pa nas na nek način osrečuje. Ampak prej ali slej se tudi trpljenje konča, morda samo za kratek čas, bolečina popusti, zdi se nam, da je vse tako, kot mora biti. Smo srečni. Ampak zopet spoznamo, da je sreča čudna zadeva, do nje pridemo skozi trpljenje.
In zdaj iztirjenje. Marsikdo uživa ob trpljenju drugega, drugi uživa ob razkazovanju svojega premoženja, moči, vpliva nad drugimi. Zato, da živijo eni v blagostanju, morajo drugi trpeti. Svet živi na krivicah. Osnovna krivica je, da se rodiš bolan, reven, brez prihodnosti. Revščina je najhujša možna oblika izkoriščanja. Ampak govora je o sreči, kajne. Običajen človek ne razume, kako lahko koga osrečuje, če drugemu povzroča trpljenje.
In vendar so menda srečni tudi reveži. Izkaže se, da materialno bogastvo ni pogoj za srečo. Ampak to se izkaže le med revnimi, ki si morajo s tako racionalizacijo vrniti dostojanstvo, ki jim po družbenih standardih za reveže pač ne pripada.
Kakorkoli torej razmišljam o sreči, ima kovanec dve plati, ki pa niti nista enako veliki. Druga, temnejša plat je veliko večja. In zakaj tedaj težiti k sreči? Zakaj si sploh za čim prizadevati? Vernik mi bo seveda ves srečen odgovoril, da če bi imel boga, bi bil srečen in se ne bi tako neumno spraševal. Pa je ta odgovor pravi? Za vsakega?
Ni ravno komentar na Okija.
Naj pogledam v nasprotno smer. Trpljenje nas gotovo prizadene in povzroča slabe občutke, nesrečo. Po eni strani si trpljenje blažimo z dodajanjem smisla, z iskanjem ali določanjem pomena, ki je ali pa ga ni, pa nas na nek način osrečuje. Ampak prej ali slej se tudi trpljenje konča, morda samo za kratek čas, bolečina popusti, zdi se nam, da je vse tako, kot mora biti. Smo srečni. Ampak zopet spoznamo, da je sreča čudna zadeva, do nje pridemo skozi trpljenje.
In zdaj iztirjenje. Marsikdo uživa ob trpljenju drugega, drugi uživa ob razkazovanju svojega premoženja, moči, vpliva nad drugimi. Zato, da živijo eni v blagostanju, morajo drugi trpeti. Svet živi na krivicah. Osnovna krivica je, da se rodiš bolan, reven, brez prihodnosti. Revščina je najhujša možna oblika izkoriščanja. Ampak govora je o sreči, kajne. Običajen človek ne razume, kako lahko koga osrečuje, če drugemu povzroča trpljenje.
In vendar so menda srečni tudi reveži. Izkaže se, da materialno bogastvo ni pogoj za srečo. Ampak to se izkaže le med revnimi, ki si morajo s tako racionalizacijo vrniti dostojanstvo, ki jim po družbenih standardih za reveže pač ne pripada.
Kakorkoli torej razmišljam o sreči, ima kovanec dve plati, ki pa niti nista enako veliki. Druga, temnejša plat je veliko večja. In zakaj tedaj težiti k sreči? Zakaj si sploh za čim prizadevati? Vernik mi bo seveda ves srečen odgovoril, da če bi imel boga, bi bil srečen in se ne bi tako neumno spraševal. Pa je ta odgovor pravi? Za vsakega?
Ni ravno komentar na Okija.
Svet smo zreducirali na materijo-energijo. To je vse kar nam je ostalo. Ali to ni zadosten razlog za ravnodušje?Kakorkoli torej razmišljam o sreči, ima kovanec dve plati, ki pa niti nista enako veliki. Druga, temnejša plat je veliko večja. In zakaj tedaj težiti k sreči? Zakaj si sploh za čim prizadevati? Vernik mi bo seveda ves srečen odgovoril, da če bi imel boga, bi bil srečen in se ne bi tako neumno spraševal. Pa je ta odgovor pravi? Za vsakega?
Roman bravo, dozivel sem kancek srece, ker je se nekdi drug razmisljal o tem in nam svoj pogled tudi predstavil! Zakaj vs imislijo, da morejo potem govoriti samo o tvojem delu, ce pa naredijo mnogo vec, ce predstavijo svoje delo:):
Vsak zna vedno kritizirati drugega (ker je to pac najlazje) redko kdo pa zna svojo misel izraziti (se posebno na tak lep nacin), ne tk kot moje ko je vse zmetano, pa vseeno, vsaj nekaj je.
Res poezija razmislanja...
Sreče ni brez nesreče, tako kot ni dneva brez noči!!!
Vsak zna vedno kritizirati drugega (ker je to pac najlazje) redko kdo pa zna svojo misel izraziti (se posebno na tak lep nacin), ne tk kot moje ko je vse zmetano, pa vseeno, vsaj nekaj je.
Res poezija razmislanja...
Sreče ni brez nesreče, tako kot ni dneva brez noči!!!
Zakaj ?MAVER|CK napisal/-a:Sreče ni brez nesreče, tako kot ni dneva brez noči!!!
Roman, ql socialno-realistično mnenje. Predvsem del o krivicah. Proti koncu prehaja v večno vprašanje obstoja osebka. Hm..
"Svet živi na krivicah".
S pogleda človeka da. Mi pa nismo cel svet. Ali ?
Ima kdo kakšne zanimive linke o sreči, predvsem take z znanstveno tematiko. Kaj se dogaja ko smo srečni, zakaj smo srečni,.. Če ja, naj prosim prilepi.
S pogleda atomskega sveta je sreča interakcija med atomi & zadevami, ki spadajo pač sem zraven. Torej bomo v (daljni) prihodnosti srečo 'umetno' proizvajali ?
Lp
O sreči govorite??? 
Še en pogled..
Oki vidim, da si razmišljal o sreči..
Vidim, da je tudi Roman veliko povedal o sreči..
Spoznanje o sreči prihaja z modrostjo in modrost z leti spoznanj..
Pa vendar, govoriti o sreči je govoriti o čustvih in teh ne premoremo vsi enako.
Sreča je vedno posledična!
Človekova sreča pozna več obdobij..
Sreča v otroštvu.
Sreča v obdobju ustvarjanja.
Sreča v starosti.
Sreča je..
..brezskrbno otroštvo.
..ljubezen, ki jo mati lahko podari svojemu otroku.
..ljubezen, ki jo starši podarijo svojim otrokom v obliki svojega časa.
..posameznikova starost, ki jo najde v svoji modrosti.
Sreča je lahko navidezna ker..
..teorija o sreči ne obstaja, obstaja pa trenutek sreče v nas samih.
..sreča niso besede in teh je vedno preveč in besede ne osrečujejo.
..sreča je, če te ima sreča rada.
Oki sreča ni materialna, sreča je v tebi in nekateri se jo celo resnično zavedamo..
Vernik je srečen, ko odkrije boga v sebi in to je edina prava sreča.
To je sreča, ki je materialisti ne morejo občutiti.
In povem vam, da prava sreča nima nič skupnega z nesrečo.
Obstaja le ena nasprotna plat sreče in to je tolažba.
Tolažba je namenjena sebičnim in tistim, ki se na morejo sprijazniti z dejstvom, da jim sreča ni bila dana. Ti ljudje niso srečni in to pa je njihova nesreča!
Narava sreče je vedno optimistična.
Sreča je ljubezen do življenja vendar ne le do svojega življenja, temveč nesebična ljubezen do vsega na tem svetu.
Sreča je poznati, in ne le verjeti v ravnovesje.
REKLO:
'Čim manj imaš bolj si srečen.'
Drži le delno!
Resnično srečen si le, če to tudi zaslužiš.
Standard je navidezna blaginja neke družbe, sreča pa ni del tega istega standarda.
Obstaja tudi slepa sreča..
Vsaka materialna sreča je slepa sreča..
In tisti, ki nimajo veliko za izgubiti, slepe sreče ne poznajo in zato so toliko lažje srečni.
Za verne je sreča, če jih ima gospod rad, vendar je tudi to slepa sreča. Ker to srečo so jim privzgojili..
Sreče ne da podariti..
Človek je resnično srečen šele, ko odkrije boga v sebi in to je največja sreča, ki je materialisti ne morete občutiti.
Prava sreča je spoznanje..
Spoznanje, da te ima tvoj gospod v tebi resnično rad.
Edino občutku spoznana lahko sledi sreča.
Spoznanj pa se ne da proizvesti!
Premalo je besed..
Lahko noč!
Še en pogled..
Oki vidim, da si razmišljal o sreči..
Vidim, da je tudi Roman veliko povedal o sreči..
Spoznanje o sreči prihaja z modrostjo in modrost z leti spoznanj..
Pa vendar, govoriti o sreči je govoriti o čustvih in teh ne premoremo vsi enako.
Sreča je vedno posledična!
Človekova sreča pozna več obdobij..
Sreča v otroštvu.
Sreča v obdobju ustvarjanja.
Sreča v starosti.
Sreča je..
..brezskrbno otroštvo.
..ljubezen, ki jo mati lahko podari svojemu otroku.
..ljubezen, ki jo starši podarijo svojim otrokom v obliki svojega časa.
..posameznikova starost, ki jo najde v svoji modrosti.
Sreča je lahko navidezna ker..
..teorija o sreči ne obstaja, obstaja pa trenutek sreče v nas samih.
..sreča niso besede in teh je vedno preveč in besede ne osrečujejo.
..sreča je, če te ima sreča rada.
Oki sreča ni materialna, sreča je v tebi in nekateri se jo celo resnično zavedamo..
Vernik je srečen, ko odkrije boga v sebi in to je edina prava sreča.
To je sreča, ki je materialisti ne morejo občutiti.
In povem vam, da prava sreča nima nič skupnega z nesrečo.
Obstaja le ena nasprotna plat sreče in to je tolažba.
Tolažba je namenjena sebičnim in tistim, ki se na morejo sprijazniti z dejstvom, da jim sreča ni bila dana. Ti ljudje niso srečni in to pa je njihova nesreča!
Narava sreče je vedno optimistična.
Sreča je ljubezen do življenja vendar ne le do svojega življenja, temveč nesebična ljubezen do vsega na tem svetu.
Sreča je poznati, in ne le verjeti v ravnovesje.
REKLO:
'Čim manj imaš bolj si srečen.'
Drži le delno!
Resnično srečen si le, če to tudi zaslužiš.
Standard je navidezna blaginja neke družbe, sreča pa ni del tega istega standarda.
Obstaja tudi slepa sreča..
Vsaka materialna sreča je slepa sreča..
In tisti, ki nimajo veliko za izgubiti, slepe sreče ne poznajo in zato so toliko lažje srečni.
Za verne je sreča, če jih ima gospod rad, vendar je tudi to slepa sreča. Ker to srečo so jim privzgojili..
Sreče ne da podariti..
Človek je resnično srečen šele, ko odkrije boga v sebi in to je največja sreča, ki je materialisti ne morete občutiti.
Prava sreča je spoznanje..
Spoznanje, da te ima tvoj gospod v tebi resnično rad.
Edino občutku spoznana lahko sledi sreča.
Spoznanj pa se ne da proizvesti!
Premalo je besed..
Lahko noč!
Lepo je če te misel osreči, če le s to mislijo ne škodiš ali želiš kaj slabega drugemu, ki bi mu tvoja sreča škodovala (ga spravila v žalost)!
Mogooče bi res lahka srečo emulirali, saj je sreča tako kot vsi naši občutki le dražljaj v naših nevronih, torej bi se lahko v prihodnosti "zadevali" s srečo, namesto da se z alkoholom, tobakom in drogami....
Hm, na to temo še pa nisem nič napisal, bo treba mal pomislit pa kej skupej spacat:).
Mogooče bi res lahka srečo emulirali, saj je sreča tako kot vsi naši občutki le dražljaj v naših nevronih, torej bi se lahko v prihodnosti "zadevali" s srečo, namesto da se z alkoholom, tobakom in drogami....
Hm, na to temo še pa nisem nič napisal, bo treba mal pomislit pa kej skupej spacat:).