razmišljam o nakupu teleskopa in me zanima na kaj moram biti pozoren pri nakupu, če ima kdo kakšne napotke kaj naj upoštevam, pa če ima kdo kakšen dober predlog kakšnega sploh kupiti....
hvala
nakup teleskopa
nakup teleskopa
dober dan,
razmišljam o nakupu teleskopa in me zanima na kaj moram biti pozoren pri nakupu, če ima kdo kakšne napotke kaj naj upoštevam, pa če ima kdo kakšen dober predlog kakšnega sploh kupiti....
hvala
razmišljam o nakupu teleskopa in me zanima na kaj moram biti pozoren pri nakupu, če ima kdo kakšne napotke kaj naj upoštevam, pa če ima kdo kakšen dober predlog kakšnega sploh kupiti....
hvala
Teleskop se kupuje z veliko denarja in v odvisnosti od uporabe, ali bo namenjen za gledanje, delanje lepih slik, za postavljanje (moj je večji kot tvoj), ali mora delati beep beep in te v šahu premagati, za redno opazovanje ... ! Za začetnika je najbolje, to ponavadi predlagam staršem, da kupijo dober binokular oziroma lovski daljnogled in eno dobro knjigo o opazovanju neba. Ker če mulca astronomija ne bo več zanimala, mu še vedno ostane daljnogled za na plažo oziroma za gledanje sosed. Knjiga pa tako ali tako ne škoduje.
Binokular mora imeti majhno povečavo <10X, da ga lahko držiš v rokah, Najbolj primeren je standardni 7X50.
Najbolj važna pri teleskopu je montaža (stojalo), ki mora biti trdna in toga- skratka dobro izdelana (tu je velika cena). Najvažnejše optične lastnosti so povezane z premerom- svelobna moč in ločljivost. Seveda pa cene naraščajo približno s 3. potenco.
Če imaš možnosti izberi teleskop izven ozračja, tudi v orbiti Zemlje je morda neprimerno, kjer so težave s svetlobno onesnaženostjo- Zemljin sij (Earthshine) in Luna ter Sonce. Predlagam orbito izza Jupitra, samo potem so problemi s prenosom podatkov.
Je pa lepo, če narediš teleskop sam.
Binokular mora imeti majhno povečavo <10X, da ga lahko držiš v rokah, Najbolj primeren je standardni 7X50.
Najbolj važna pri teleskopu je montaža (stojalo), ki mora biti trdna in toga- skratka dobro izdelana (tu je velika cena). Najvažnejše optične lastnosti so povezane z premerom- svelobna moč in ločljivost. Seveda pa cene naraščajo približno s 3. potenco.
Če imaš možnosti izberi teleskop izven ozračja, tudi v orbiti Zemlje je morda neprimerno, kjer so težave s svetlobno onesnaženostjo- Zemljin sij (Earthshine) in Luna ter Sonce. Predlagam orbito izza Jupitra, samo potem so problemi s prenosom podatkov.
Je pa lepo, če narediš teleskop sam.
Če imaš možnosti izberi teleskop izven ozračja, tudi v orbiti Zemlje je morda neprimerno, kjer so težave s svetlobno onesnaženostjo- Zemljin sij (Earthshine) in Luna ter Sonce. Predlagam orbito izza Jupitra, samo potem so problemi s prenosom podatkov. Wink
Bi mi lahko razložil kakšen teleskop je to "teleskop izven ozračja" ter ali misliš to elektronski teleskop. Hvala
Bi mi lahko razložil kakšen teleskop je to "teleskop izven ozračja" ter ali misliš to elektronski teleskop. Hvala
Ja hvala, Nikki,
jst sm že drgač prebrau nekaj o tem (nakupu), npr ne sme se gledat na povečavo leče ampak so stvari k so pomembnejše, npr večji premer, itd....
sej za zdej je to še vse v glavi, sicer me astronomija zlo zanima, ampak ne morm pa rečt da sm neki pro za tole, prej n00b....tko da tale ideja z daljnogledom pa ni slaba. sm že slišou za podobne stvari. pa kako je to dobro??? kako dobro se stvari sploh vidijo??? npr da bi mel 7x50, kaj bi se dalo opazovati??
probleme z zemljinim sijem pa nimam oz se ga da lahko odpraviti...
jst sm že drgač prebrau nekaj o tem (nakupu), npr ne sme se gledat na povečavo leče ampak so stvari k so pomembnejše, npr večji premer, itd....
sej za zdej je to še vse v glavi, sicer me astronomija zlo zanima, ampak ne morm pa rečt da sm neki pro za tole, prej n00b....tko da tale ideja z daljnogledom pa ni slaba. sm že slišou za podobne stvari. pa kako je to dobro??? kako dobro se stvari sploh vidijo??? npr da bi mel 7x50, kaj bi se dalo opazovati??
probleme z zemljinim sijem pa nimam oz se ga da lahko odpraviti...
Najprej:nejko
V zadnjem času se bolj malo gleda skozi teleskope, razen za svoj užitek, amaterji večinoma pa snemajo webicami ali DSLR-ji, nekateri s posebnimi CCD kamerami, ki so hlajene, da imajo malo šuma. Profesionalci skoraj izključno s CCD kamerami. Tudi večina satelitskih teleskopov je opremljena s CCD-ji.
Rokerda
Za binokular s splača dati malo več (200 EUR), Spikin atlas je za začetek, da se naučiš ozvezdja in opazovanja. Potem je pa veliko knjig v Angleščini. Z binoklom lahko gledaš Jupitrove satelite, Saturnovega obroča ne boš videl, kopice, par plinskih meglic, komete, če se lotiš opazovanja spremeljivk resno, lahko dobiš rezultate, ki imajo znanstveno težo, ali pa se preprosto pašeš po nebu.
Zanimivo je tudi opazovanje v paru, ko si z dekletom deliš binokular, zelo zanimivo! Vsak gleda skozi en okular.
Zato sem sam poskušal priti na Deep Impact, BTW veliki 30 cm teleskop na njem ima napako, ta mali je v redu, zamudil sem roke za prijavo. Hvala bogu so se drugi prijavili s podobnimi idejami, kot imam jaz. Bom poskušal še pri drugih sondah.
Kmalu bodo istrelili COROT, ki bo iskal exoplanete, lahko bo zaznal prehod prek zvezde planet reda velikosti Zemlje.
V zadnjem času se bolj malo gleda skozi teleskope, razen za svoj užitek, amaterji večinoma pa snemajo webicami ali DSLR-ji, nekateri s posebnimi CCD kamerami, ki so hlajene, da imajo malo šuma. Profesionalci skoraj izključno s CCD kamerami. Tudi večina satelitskih teleskopov je opremljena s CCD-ji.
Rokerda
Za binokular s splača dati malo več (200 EUR), Spikin atlas je za začetek, da se naučiš ozvezdja in opazovanja. Potem je pa veliko knjig v Angleščini. Z binoklom lahko gledaš Jupitrove satelite, Saturnovega obroča ne boš videl, kopice, par plinskih meglic, komete, če se lotiš opazovanja spremeljivk resno, lahko dobiš rezultate, ki imajo znanstveno težo, ali pa se preprosto pašeš po nebu.
Zanimivo je tudi opazovanje v paru, ko si z dekletom deliš binokular, zelo zanimivo! Vsak gleda skozi en okular.
To sploh ni hecen problem, satelita WIRE in MOST imata velik problem s tem, tudi HST ima pri določenih opazovanjih problem, poleg tega pa so še magnetne anomalije Zemlje.probleme z zemljinim sijem pa nimam oz se ga da lahko odpraviti...
Zato sem sam poskušal priti na Deep Impact, BTW veliki 30 cm teleskop na njem ima napako, ta mali je v redu, zamudil sem roke za prijavo. Hvala bogu so se drugi prijavili s podobnimi idejami, kot imam jaz. Bom poskušal še pri drugih sondah.
Kmalu bodo istrelili COROT, ki bo iskal exoplanete, lahko bo zaznal prehod prek zvezde planet reda velikosti Zemlje.
glede sija, zapelješ se malce stran, npr mi imamo vikend v bohinju in greš 5min z avtomobilom pa si na takem kraju kjer ni ne duha ne sluha o mestni svetlobi,
no mogoče se motim ampak ko sej opazoval zvezde sem vedno šel na isto mesto, in vedno je bila popolna tema, pravi užitek....opazovanje z dekletom
hehe
no mogoče se motim ampak ko sej opazoval zvezde sem vedno šel na isto mesto, in vedno je bila popolna tema, pravi užitek....opazovanje z dekletom
heheTeleskop? Dvogled? Odvisno kaj želiš opazovati, koliko si pripravljen za napravo dati??
Načeloma se izogibamo teleskopov z majhnim premerom objektiva in velikim povečavam.
Smiselna povečava je enaka dvojnem premeru objektiva v mm
Najcenejši stanejo že okoli nekaj 10.000SIT, imajo premer objektiva 60mm, torej smiselno povečavo do 120x. Pa še to velja e za zelo svetle objekte, kot so luna in planeti. Toda začetniki bodo navdušeni samo nad luno, saj bodo lahko opazovali celo krater v kraterju! Pa tudi druge podrobnosti, kot so planine in "morja". Ko pa se bo kdo lotil planetov, zna biti malo razočaran, saj bodo ti veliki le kak mm v vašem vidnem polju! Pri jupitru boste pri ugodnih pogojih lahko opazili ekvatorjalne pasove, kot nekoliko temnejše lise in štiri galilejeve lune. Te bodo vidne kot zvzdice, poravnane v jupitrovi ekvatorjalni ravnini. Rdečo pego lahko pozabite! Saturn bo z obročem vred tako velik kot jupiter. Cel bo enake oranžne barve velik kot glava bucike, okoli pa obroč brez ločnice. Mars ob opoziciji manjši od jupitra. Morda se vam bo zazdelo, da vidite polarno kapico. Venera enobarvna v vseh menah. Največji premer celo večji od jupiterjevega le ob najožjem karjcu. Merkurja še nisem opazil, obzorje mi motijo bližnji hribi! Pa tudi drugače mislim, da ni veliko videti....
Za meglice, galaksije, kopice pa je binokular zakon! Seveda je priporočljivo stojalo, če povečava preseže 10x! Premer objektiva je zelo pomemben, večji je težji je bino! Vidiš pa več. Jaz sem si kupil bino 25x100 za 300 evrov iz nemčije. Sedaj čakam na dobro stojalo, pa na iskalo z rdečo piko......
Načeloma se izogibamo teleskopov z majhnim premerom objektiva in velikim povečavam.
Smiselna povečava je enaka dvojnem premeru objektiva v mm
Najcenejši stanejo že okoli nekaj 10.000SIT, imajo premer objektiva 60mm, torej smiselno povečavo do 120x. Pa še to velja e za zelo svetle objekte, kot so luna in planeti. Toda začetniki bodo navdušeni samo nad luno, saj bodo lahko opazovali celo krater v kraterju! Pa tudi druge podrobnosti, kot so planine in "morja". Ko pa se bo kdo lotil planetov, zna biti malo razočaran, saj bodo ti veliki le kak mm v vašem vidnem polju! Pri jupitru boste pri ugodnih pogojih lahko opazili ekvatorjalne pasove, kot nekoliko temnejše lise in štiri galilejeve lune. Te bodo vidne kot zvzdice, poravnane v jupitrovi ekvatorjalni ravnini. Rdečo pego lahko pozabite! Saturn bo z obročem vred tako velik kot jupiter. Cel bo enake oranžne barve velik kot glava bucike, okoli pa obroč brez ločnice. Mars ob opoziciji manjši od jupitra. Morda se vam bo zazdelo, da vidite polarno kapico. Venera enobarvna v vseh menah. Največji premer celo večji od jupiterjevega le ob najožjem karjcu. Merkurja še nisem opazil, obzorje mi motijo bližnji hribi! Pa tudi drugače mislim, da ni veliko videti....
Za meglice, galaksije, kopice pa je binokular zakon! Seveda je priporočljivo stojalo, če povečava preseže 10x! Premer objektiva je zelo pomemben, večji je težji je bino! Vidiš pa več. Jaz sem si kupil bino 25x100 za 300 evrov iz nemčije. Sedaj čakam na dobro stojalo, pa na iskalo z rdečo piko......
http://www.celestron-si.com/produkti1.htm
Jaz bi sedaj kupil Celestron NexStar 102 SLT
Računalniško voden refraktor s premerom 102mm in goriščno razdaljo 660mm (f/6.6). Okularja 9 in 25mm.
139.900 SIT
Okularja omogočata 26x in 73x povečavo. 26x je super za objekte temnega neba, kot so galaksije, kopice, meglice.
Mogoče še 3,5mm okular za 31.900 SIT, kar bi bilo zelo dobro za opazovanje podrobnosti na luni in planetih, saj bi ti omogočil skoraj 190x povečavo.
Če pa ne nameravaš vložiti toliko, ti priporočam Celestron FirstScope 90 AZ
Refraktor z objektivom premera 90mm, goriščno razdaljo 1000 mm (f/11) in ALT-AZ montažo. Mocnjši refraktor, ki je zaradi ALT-AZ montaže reativno lahek, enostaven za uporabo. Zelo primeren tudi za opazovanje na Zemlji. Okularja 10mm in 20mm.
69.900 SIT
Če še to ne gre počakaj, da boš zbral več denarja, saj boš kmalu začel sanjati o boljšem in boš namesto enkratnega vložka, vlagal, kot to počne večina, vsakih nekaj let v novo opremo, kar pa ti v končnem predstavlja kar nekaj ropotije v vrednosti zgoraj omenjenega teleskopa
Jaz bi sedaj kupil Celestron NexStar 102 SLT
Računalniško voden refraktor s premerom 102mm in goriščno razdaljo 660mm (f/6.6). Okularja 9 in 25mm.
139.900 SIT
Okularja omogočata 26x in 73x povečavo. 26x je super za objekte temnega neba, kot so galaksije, kopice, meglice.
Mogoče še 3,5mm okular za 31.900 SIT, kar bi bilo zelo dobro za opazovanje podrobnosti na luni in planetih, saj bi ti omogočil skoraj 190x povečavo.
Če pa ne nameravaš vložiti toliko, ti priporočam Celestron FirstScope 90 AZ
Refraktor z objektivom premera 90mm, goriščno razdaljo 1000 mm (f/11) in ALT-AZ montažo. Mocnjši refraktor, ki je zaradi ALT-AZ montaže reativno lahek, enostaven za uporabo. Zelo primeren tudi za opazovanje na Zemlji. Okularja 10mm in 20mm.
69.900 SIT
Če še to ne gre počakaj, da boš zbral več denarja, saj boš kmalu začel sanjati o boljšem in boš namesto enkratnega vložka, vlagal, kot to počne večina, vsakih nekaj let v novo opremo, kar pa ti v končnem predstavlja kar nekaj ropotije v vrednosti zgoraj omenjenega teleskopa
najlepša hvala
odličen odgovor, res mi je zelo pomagal,
vrjetno se bom odločil za Celestron FirstScope 90 AZ,
je velika razlika med tem in First Scope 90 EQ (Enak teleskop kot 90 AZ, le da ima ekvatorialno nastavitev in je namenjen predvsem astronomskim opazovanjem.)
kaj to pomeni??? predvsem astronomskim opazovanjem....
še enkrat hvala
odličen odgovor, res mi je zelo pomagal,
vrjetno se bom odločil za Celestron FirstScope 90 AZ,
je velika razlika med tem in First Scope 90 EQ (Enak teleskop kot 90 AZ, le da ima ekvatorialno nastavitev in je namenjen predvsem astronomskim opazovanjem.)
kaj to pomeni??? predvsem astronomskim opazovanjem....
še enkrat hvala
Menim, da ni velike razlike. Gre za razliko v montaži. Pri dražji varianti(nemška ali ekvatorialna nastavitev), imamo možnost, da teleskop postavimo v smer proti severnici in tako omogočimo, da je sledenje lažje. TODA moram priznati, da tega še do sedaj nekoli nisem počel. Menim, da v primeru, ko nimamo elektromotornega pogona, to sploh ni potrebno, saj je rokovanje z azimutno nastavitvijo (cenejša varianta) lažje. Torej menim, da je celo cenejša varianta lažja za rokovanje. Pri samem teleskopu pa sploh ni razlike.