Naloge iz energije
Naloge iz energije
Živjo,
imam nekaj nalog za vas in bi prosil, če bi mi jih lahko kdo rešil, ali še bolj, razložil
hvala
1. S kolikšne višine moramo spustiti telo mase 1 kg, da pade na tla z 2 - krat manjšo hitrostjo od drugega telesa enake mase, ki ga z iste višine vržemo navzdol z začetno hitrostjo 30 m/s?
Rešitev: h= (V začetna)^2 / 6g = 15m
Zanima me, od kje tak razulatat
mogoče še kakšne naloge ne bom vedel in bom vprašal
hvala
imam nekaj nalog za vas in bi prosil, če bi mi jih lahko kdo rešil, ali še bolj, razložil
hvala
1. S kolikšne višine moramo spustiti telo mase 1 kg, da pade na tla z 2 - krat manjšo hitrostjo od drugega telesa enake mase, ki ga z iste višine vržemo navzdol z začetno hitrostjo 30 m/s?
Rešitev: h= (V začetna)^2 / 6g = 15m
Zanima me, od kje tak razulatat
mogoče še kakšne naloge ne bom vedel in bom vprašal
hvala
Znano: \(v_0 = 30 m/s\), \(v_1 = \frac{1}{2}v_2\).
Prvo telo:
\(mgh = \frac{1}{2}mv_1^2 \Rightarrow v_1^2 = 2gh\).
Drugo telo:
\(mgh + \frac{1}{2}mv_0^2 = \frac{1}{2}mv_2^2 \Rightarrow v_2^2 = v_0^2 + 2gh\).
Sledi:
\(v_2 = 2 v_1 \Rightarrow v_2^2 = 4 v_1^2 = 4 \cdot 2gh = 8gh\),
in iz enačbe za drugo telo:
\(v_2^2 = v_0^2 + 2gh \Rightarrow 8gh = v_0^2 + 2gh \Rightarrow 6gh = v_0^2\)
ter končno:
\(h = \frac{v_0^2}{6g}\).
Prvo telo:
\(mgh = \frac{1}{2}mv_1^2 \Rightarrow v_1^2 = 2gh\).
Drugo telo:
\(mgh + \frac{1}{2}mv_0^2 = \frac{1}{2}mv_2^2 \Rightarrow v_2^2 = v_0^2 + 2gh\).
Sledi:
\(v_2 = 2 v_1 \Rightarrow v_2^2 = 4 v_1^2 = 4 \cdot 2gh = 8gh\),
in iz enačbe za drugo telo:
\(v_2^2 = v_0^2 + 2gh \Rightarrow 8gh = v_0^2 + 2gh \Rightarrow 6gh = v_0^2\)
ter končno:
\(h = \frac{v_0^2}{6g}\).
Ko boš na faksu (seveda naravoslovnem) oz. ko ga boš dal skozi, boš tudi sam to stresal iz rokava.Rokerda napisal/-a:Nalepša hvala
Nihče v razredu je ni znal, vi pa kar tako hehe
\(A = W_{pr2} - W_{pr1} = \frac{1}{2}k (l_2 - l_0)^2 - \frac{1}{2}k (l_1 - l_0)^2\)še ena
Prožno vzmet raztegnemo od 22 cm na 24 cm. Koliko dela pri tem opravimo, če je
dolžina proste vzmeti 20 cm? Konstanta prožnosti vzmeti je 20 N/m.
oz. če pišemo \(x_2 = l_2 - l_0\) in \(x_1 = l_1 - l_0\):
\(A = \frac{1}{2}kx_2^2 - \frac{1}{2}kx_1^2 = \frac{1}{2}k (x_2^2 - x_1^2)\).
shrink napisal/-a:Ko boš na faksu (seveda naravoslovnem) oz. ko ga boš dal skozi, boš tudi sam to stresal iz rokava.
Maš prou hehe
Hvala še enkrat
še ena:
Vozička, katerih masi sta 5 kg in 10 kg, sta speta s prožno vzmetjo. S kolikšnima
hitrostima odskočita, če se lažji voziček po 5 m ustavi? Kolikšna je bila prožnostna
energija stisnjene vzmeti? Za koliko je bila stisnjena vzmet, če je konstanta prožnosti 10
N/cm? Koeficient trenja med vozičkoma in podlago je 0,1.
Najprej izračunamo hitrost lažjega vozička (kinetična energija --> delo trenja):Rokerda napisal/-a:še ena:
Vozička, katerih masi sta 5 kg in 10 kg, sta speta s prožno vzmetjo. S kolikšnima
hitrostima odskočita, če se lažji voziček po 5 m ustavi? Kolikšna je bila prožnostna
energija stisnjene vzmeti? Za koliko je bila stisnjena vzmet, če je konstanta prožnosti 10
N/cm? Koeficient trenja med vozičkoma in podlago je 0,1.
\(\frac{1}{2}m_1v_1^2 = k_t m_1 g s_1 \Rightarrow v_1^2 = 2 k_t g s_1\).
Nato obravnavamo sistem dveh vozičkov:
Ohranitev gibalne količine:
\(0 = m_1v_1 - m_2v_2 \Rightarrow m_1v_1 =m_2v_2\).
Ohranitev energije:
\(\frac{1}{2}kx^2 = \frac{1}{2}m_1v_1^2 + \frac{1}{2}m_2v_2^2\).
Od tod:
\(v_1^2 = \frac{kx^2m_2}{m_1(m_1+m_2)}\).
Iz zadnje enačbe izračunamo skrček vzmeti \(x\):
\(x = v_1 \sqrt{\frac{m_1(m_1+m_2)}{km_2}}\)
iz ohranitve gibalne količine pa hitrost težjega vozička:
\(v_2 = \frac{m_1}{m_2}v_1\).
Prožnostna energija stisnjene vzmeti je seveda:
\(W_{pr} = \frac{1}{2}kx^2\).
Sicer pa so problemi, ki jih navajaš, precej standardni. Ta zadnjega recimo najdeš (sicer malo drugačno varianto) v Kladnikovi zbirki. Tudi tebi svetujem, da si kakšno takšno zbirko sposodiš. Seveda to še ne pomeni, da se je dobro učiti iz buljenja v rešitve: najprej je treba poizkusiti samostojno rešiti problem in si šele nato pomagati z rešitvijo iz zbirke.
primeri v Kladnikovemu učbeniku so dokaj lahki...
drugače pa te primere dobivam iz Zbirke nalog iz fizike, ki jih je napisal moj profesor
ja npr pri ta zadnji nalogi nisem popolnoma razumel naloge, če sem bolj natančen tale del:
hvala še enkrat
drugače pa te primere dobivam iz Zbirke nalog iz fizike, ki jih je napisal moj profesor
ja npr pri ta zadnji nalogi nisem popolnoma razumel naloge, če sem bolj natančen tale del:
če bi tole bilo bolj razločno napisano...bi jo lahko rešilS kolikšnima hitrostima odskočita, ...
hvala še enkrat
Ql, potem boš pa dobro pripravljen za faks.Rokerda napisal/-a:Aja
ja učbeniki so resnično prelahki....naš profesor pravi, da tisti ki zna vse rešiti v učbeniku zna za 2
tele njegove Vaje so pa rahlo težje....
Če že govorimo o Kladniku: Lahko posežeš tudi po kakem njegovem univerzitetnem učbeniku. Recimo zelo berljiva sta malo starejša učbenika (pa čeprav zahtevata malo več znanja matematike):
Osnove fizike za tehnike. #Del #1
Osnove fizike za tehnike. #Del #2
Imam še eno nalogo, ki bi prosil, če bi jo lahko rešili
\(v_1 = 72 \frac{km}{h}\)
\(v_2 = 180 \frac{km}{h}\)
\(v_3 = ?\)
torej
\(F_1=mg(sin \alpha +k_tcos \alpha )\) - navzgor
\(F_2=mg(k_tcos \alpha -sin \alpha )\) - navzdol
\(F_3=mgk_t\) - vodoravno
vemo da \(P_1 = P_2 = P_3\)
od tod sledi \(F_1 v_1 = F_2 v_2 = F_3 v_3\)
samo od tuki naprej ne vem kako to izračunat
hvala
\(\alpha = 10°\)Avtomobil se giblje po klancu z naklonskim kotom 10° navzgor s hitrostjo 72 km/h, ko
motor avtomobila deluje z največjo močjo. Z enako močjo motorja avtomobil pelje po
klancu navzdol s hitrostjo 180 km/h. S kolikšno hitrostjo se pelje avtomobil po
vodoravni cesti, če je moč motorja enaka?
\(v_1 = 72 \frac{km}{h}\)
\(v_2 = 180 \frac{km}{h}\)
\(v_3 = ?\)
torej
\(F_1=mg(sin \alpha +k_tcos \alpha )\) - navzgor
\(F_2=mg(k_tcos \alpha -sin \alpha )\) - navzdol
\(F_3=mgk_t\) - vodoravno
vemo da \(P_1 = P_2 = P_3\)
od tod sledi \(F_1 v_1 = F_2 v_2 = F_3 v_3\)
samo od tuki naprej ne vem kako to izračunat
hvala