Absolutna.Roman napisal/-a:Mene pa zanima, kakšna je sploh spoznavna moč te druge plati.
Zivimo, ali smo le sifre v dusevnem prostoru?
-
robespierre
- Prispevkov: 65
- Pridružen: 27.5.2004 23:47
- Kontakt:
Seveda spremeni postavke determinizma, če se sprijazniš z dejstvom, da je bistvo zavesti nematerialno (kakor materialnost definira človek), torej ni podvrženo znanstvenim teorijam v enakem smislu, kot obnašanje materialnih delcev. Ne rečem, da tu ni nobene povezave, s čimer se bolj ali manj vsi strinjamo, vendar subjektnost posameznika še vedno ostaja daleč nad verodostojnostjo znanstvenih teorij. Determinizem, ki bi izhajal iz znanstvenih zakonov je popolnoma skregan z logiko. Oz. kot sem prej govoril: Razlikovati moramo med potekom sveta, ki bi ga morda videlo neko višje bitje (ne nujno bog) ter potekom sveta, ki ga vidi posameznik, neka zavest znotraj sveta. Z gledišča višjega bitja je svet lahko popolnoma opisljiv z neko teorijo, ki pa zagotovo ni spoznavna za človeka, saj je subjektnost človeka za človeka vedno nepredvidljiva.namesto subjekta druzbene zavesti recemo subjekt znanstvene teorije. pa to sploh na kakrsenkoli nacin spremeni postavke determinizma?
Naša znanost je zgolj spoznavni sistem človeka, zato ne more smiselno opisovati pojava zavesti. Svoboda za človeka torej nastaja na istem nivoju kot njegova zavest, kar pomeni, da je človek miselno popolnoma svoboden. (to je tudi smiselna definicija svobode).
Ideja o nematerialnosti zavesti nikakor ne pride v konflikt z znanostjo. Celotna verodostojnost znanosti ostane enaka, le samega bistva zavesti ne bo (po teoriji) nikoli mogla zaobjeti. Nosicli znanosti so posamezniki in ti tudi nekje daleč v prihodnosti (npr.) v svojih enačbah, opisih ne bodo mogli zaobjeti LASTNE zavesti, zavesti, ki gleda na svoje enačbe.resnica si. pa to pomeni da je zemlja ravna? da je svet ustvaril Bog? da predmeti padajo gor, ne pa dol na Zemljo? saj vidis kam merim;)
Tu se odpira veliko vprašanje. Ali je človek (subjekt) sposoben kakršnekoli projekcije nad svojo zavest, na nekaj višjega?
Na način, ki bi bil razumljiv za besede znanosti torej zagotovo ne. Tu po mojem nastane ta "duhovna" komponenta človeka.
Tu ne gre nujno za neko konkretno religiozno usmeritev. Jaz bi samo poimenoval tisto, kar je v človeku sposobno verovati, sposobno abstraktno sprejemati (mimo racionalnih razlogov) z besedo "duhovno"
Zakaj duše - šifre izbirajo le živalske vrste z bolje razvitimi možgani? V čemu je smisel da se to dogaja, medtem ko je takšnih možganov ''zelo malo'' (praviš da je neskončno šifer)? Kaj počnejo duše ki ne kodirajo?Pod besedo dusa si predstavljam naso zavest.
Ja človeška družba in medsebojni odnosi se spreminjajo, ampak prav tako je skozi zgodovino bilo opaziti razvoj medsebojnih odnosov med različnimi skupinami in tudi vrstami živali, še pred nastankom človeka. Tudi v tropu dinozavrov so veljali ''zakoni'', ki so obstajali zaradi preživetja vrste - evolucija.
Ze od nekdaj pa zavracamo nekatere ''vrste'' ljudi kot rakave celice.
Lepo, da dvomiš o pravilnosti moje izjave. Ampak mislim, da je moja izjava pravilna. Moja razlaga pa je naslednja: če približno veš, kdo so tisti, ki se zavedajoqg napisal/-a:Mislim, da je ta pogosto omenjen stavek v bistvu napačen. To pomeni, vedno naj bi obstajalo nekaj, da vem, da se nekdo drug zaveda sebe. Mogoče samo fizika tega še ni odgovorila.trot napisal/-a:Jaz živim, za druge pa ne morem vedeti.
samega sebe(imajo v večini primerov prav, kdaj nimajo, je več kot očitno), se potrudiš, da ti sperejo možgane. Nastane pa problem, ko se zmotiš. Seveda je to model učenja za manj inteligentna bitja(kandidatii za Darwinovo nagrado).
Nimaš kaj izgubiti, lahko pa veliko pridobiš.