Big Bang se ni nikoli zgodil

Kaj bi bilo, če bi lahko ... ?
Matjaž

Odgovor Napisal/-a Matjaž »

Veliko knjig je napisanih o teh stvareh. Če koga to področje zanima, je najbolje da kaj od tega prebere in se potem odloči, če je to zanj sprejemljivo. V nekaj stavkih se kaj dosti ne da pojasniti.
Karkoli koga prepričevati ali mu dokazovati pomeni vplivati na njegovo svobodno odločitev in tega naj se ne bi delalo.

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Odgovor Napisal/-a GJ »

Roman napisal/-a:
Maedhros napisal/-a:In to je podprto s kakšnimi dokazi
Čemu le? Od tistih, ki verjamejo, boš dobil naslednji odgovor: Kdor verjame, ne potrebuje dokazov, kdor ne verjame, pa mu ne moreš ničesar dokazati.
To me spominja na nek zapis, ki izvira iz stare zaveze, govori o naravi človeka. Prevod bi bil približno takšen:

In Bog jim je dal oči, ki ne vidijo
ušesa, ki ne slišijo
in jezik, jezik, da govorijo.


Jaz pa bi le dodal.
Lepo je verjeti, dokler verjameš.

...

Maedhros
Prispevkov: 162
Pridružen: 16.1.2004 23:57

Odgovor Napisal/-a Maedhros »

Vse lepo in prav....slaba stvar pri tem je le to da to ni znanost - vsaj kot jaz to razumem...

...to me spominja na nekoga, ki je trdil da je astrologija sama matematika - to sicer drži pri izračunavanju položajev planetov, zvezd in ne vem še česa vsega,...samo na kakšnih predpostavkah pa gradi, da iz položaja nekega planeta (npr. Marsa) sklepa na dogajanja na naši ljubi zemlji in celo našem zasebnem življenju :shock: ....ne vem.., a je to kakšna posebna teorija kaosa? - mogoče :wink: ...

...podobno je z zgornjimi trditvami o človekovem energetskem polju...., js temu težko verjamem - pa brez zamere

genion
Prispevkov: 247
Pridružen: 13.4.2003 17:25
Kraj: Celje

Odgovor Napisal/-a genion »

Roman napisal/-a: In Bog jim je dal oči, ki ne vidijo
ušesa, ki ne slišijo
in jezik, jezik, da govorijo.
Ja pa še slednjega nam je zmešal, ko smo gradili stolp v nebesa - tip se že od nekdaj norčuje iz nas :wink:
A nekaj resnice se vseeno skriva v zgornjem citatu.
Se je že kdo vprašal, zakaj tako čudna razlaga za nastanek različnih jezikov in zakaj bi sploh kdo v tistih časih predvideval, da je nekoč obstajal samo en jezik?

Roman
Prispevkov: 6477
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Odgovor Napisal/-a Roman »

Matjaž napisal/-a:Karkoli koga prepričevati ali mu dokazovati pomeni vplivati na njegovo svobodno odločitev in tega naj se ne bi delalo.
Pri tako množičnih napadih na našo domnevno svobodo eden več ne more narediti prav velike škode. Problem je drugje. Dokler so stvari nedokazljive, je pač treba ljudi prepričevati s posebnimi metodami. Tem pa se le redki med prepričanimi odpovejo.
Maedhros napisal/-a:js temu težko verjamem - pa brez zamere
To je že en dokaz za zgornjo trditev. Zakaj bi ti moral (smel) kdo zameriti, če česa ne verjameš?
genion napisal/-a:Roman je napisal
Ni. Lapsus.

Matjaž

Odgovor Napisal/-a Matjaž »

Znanstveno smo narejeni (osnovni delci) iz nič oziroma iz take snovi kot sanje, torej znanstveno ne moremo biti resnični.

Roman
Prispevkov: 6477
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Odgovor Napisal/-a Roman »

Narejeni? Ta beseda nosi v sebi marsikaj, kar nima z znanostjo nikakršne zveze. Iz take snovi kot sanje? S tem pa poskušaš povezati znanost s poezijo. V Strnadovi knjigi s takim naslovom je pesniški samo naslov.

Japi

Odgovor Napisal/-a Japi »

Matjaž napisal/-a:Znanstveno smo narejeni (osnovni delci) iz nič oziroma iz take snovi kot sanje, torej znanstveno ne moremo biti resnični.
Če smo narejeni iz take snovi kot sanje, pa mogoče lahko sklepaš tudi, da precej težko sanjaš potem. :roll: In če znanstveno ne moreš biti resničen, potem tudi ne moreš znanstveno razpravljati o nečem. Ali pač? :wink:

LP!

Japi

Marjan
Prispevkov: 320
Pridružen: 25.12.2002 17:01

Odgovor Napisal/-a Marjan »

Ah, on je imel v mislih Strnadovo knjigo, za katero vsi mislijo, da je naslov "Iz take smo snovi kot sanje".

Tisti, ki smo jo že imeli v roki, pa vemo, da je parvi naslov "Iz take SO snovi kot sanje. Od atomov do kvarkov".

:roll: :D 8)

Matjaž

Odgovor Napisal/-a Matjaž »

Roman, če te moti beseda narejeni, potem si gotovo že protestiral pri fizikih, ker za označevanje kvarkov uporabljajo tako neznanstvene pojme, kot so čudnost, okus, lepota, čar resnica, bottom (ritka)…. Mogoče bi pa res lahko namesto besede narejeni, uporabil besedo ustvarjeni.

Praviš, da je avtor v naslovu zgrešil bistvo vsebine knjige, jaz mu takega spodrsljaja le ne bi pripisal. Če v knjigi nisi našel poezije, si jo premalo pozorno prebral, zame je nekaj poezije na začetku in koncu knjige bistveno sporočilo te knjige, vse ostalo so manj pomembne podrobnosti.

Dovolil si bom neznanstveno pripombo. Če smo v neko zadevo sami vpleteni, o njej ne moremo objektivno soditi. Ker smo sestavni del tega vesolja, ga ne moremo objektivno videti (meriti).

Kako lahko znanstveno razpravljamo, če smo iz take snovi kot sanje, pa tudi jaz ne vem. Dokler ne bo znanstveno dokazano iz česa je nastalo vesolje, moramo verjeti, da je nastalo iz nič. Nastajanje delcev v vakuumu dokazuje, da je to možno.

Če se kdo opredeli za ateista, me s tem ne bo užalil, ker sem bil tudi sam, dokler se nisem začel strinjati s tistimi, ki sem jih citiral v temi Živa sila – vera in geniji.

Energetsko polje človeka res ni znanstveno dokazano, dejstvo pa je, da zdravljenje na tem principu deluje.

Roman
Prispevkov: 6477
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Odgovor Napisal/-a Roman »

Matjaž, imena kvarkov so res hecna. Je pa razlika, če nekaj poimenuješ (pač kakorkoli, samo da vemo, o čem govorimo) ali pa z glagolom namigneš na domnevno ozadje nastanka. Na "nomen est omen" se jaz itak v nobenem primeru ne bi zanašal.

Poezija? No, morda imaš po svoje prav. V raziskovanju narave je res obilo poezije. Na misel mi je prišla misel pokojnega Franceta Križaniča, ki je dejal, da je imel preveč domišljije, da bi bil pesnik, in se je zato raje podal v matematiko. Tudi njegova besedila so napisana v neverjetnem, prav pesniškem jeziku. Ampak vsebina je vendarle tehnična.

Vpletenost? Ja, ta je težka. Ampak dokler opazujemo svet okoli sebe, še posebej, če ga merimo z napravami (te so menda le objektivne), lahko govorimo o nekakšni objektivnosti naših teorij. Huje je, ko se obrnemo vase, ko želimo odkriti (objektivne) zakonitosti naših (subjektivnih) zaznav, idej, misli. Znanost je sicer na tem področju tudi že prehodila kos poti, pa se še vedno besno kregamo, ali so spoznanja tostranska ali onostranska, ali nam govori bog ali podzavest.
Če se kdo opredeli za ateista, me s tem ne bo užalil, ker sem bil tudi sam
Ali to pomeni, da če bi ne bil sam nikoli ateist, pa bi bil užaljen?

Kar se energetskega polja tiče, ni nobena skrivnost, da je prostor okoli nas in v nas prežet z različnimi energijami, ki pač nekako delujejo. Dejstvo je, da je naše življenje in zdravje odvisno od tega, kar jemo, pijem, dihamo, celo mislimo. Res pa je tudi, da ko o kakih pojavih ne vemo veliko, si jih radi razlagamo na mističen način, ta pristop je bil človeški nevednosti vedno zelo blizu.

pocebokli

Odgovor Napisal/-a pocebokli »

roman; naprave so objektivne, ampak kot verjetno že sam veš je težava v tem da nimamo naprav za recimo natančno merjenje zelo majhnih količin in razdalj. Sicer ne vem kateri je najmanjši delec ki ga poznamo in ga lahko opazujemo in merimo z orodji, ampak dokler ne bomo prepričani da lahko vidimo vse nam ni "treba" verjeti ne v eno ne v drugo teorijo.

Matjaž

Odgovor Napisal/-a Matjaž »

Z vpletenostjo in vplivom na meritve sem mislil na tiste primere, ko je izhod meritve oziroma eksperimenta odvisen tudi od tega, kaj tisti, ki eksperiment izvaja od njega pričakuje.

Jaz na Boga gledam tudi kot na eno od naših dimenzij in če sem bolj točen, ne verjamem vanj, zame je dejstvo. Ker sem bil prej ateist, mislim da jih zato le bolje razumem.

Da se neznane stvari mistificira se pa strinjam, to na veliko počne tudi znanost. Toliko mističnega kot je na teh straneh ne najdeš v nobeni resni ezoterični literaturi.

Roman
Prispevkov: 6477
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Odgovor Napisal/-a Roman »

pocebokli napisal/-a:dokler ne bomo prepričani da lahko vidimo vse nam ni "treba" verjeti ne v eno ne v drugo teorijo.
To je sicer res, a teorije lahko na sploh razdelimo na dve vrsti. Prva vrsta teorij zahteva zaupanje in vero, druga vrsta pa sloni na nezaupanju in dvomu. Znanost vsekakor spada v drugo vrsto.
Matjaž napisal/-a:ne verjamem vanj, zame je dejstvo.
Veseli me, da si svoj svoj stavek oblikoval z "zame je". Zelo veliko ljudi trdi, da so njihove teorije absolutna resnica in da niso dejstvo samo za njih. Odveč je pripomniti, da take teorije sodijo v zgoraj omenjeno prvo vrsto.

Aja, še to: v znanosti se res pogosto dogaja, da želje raziskovalca močno vplivajo na sam rezultat njegovih meritev. Ampak to je tako, kakor da bi recimo po tatovih presojal vse ljudi. Na vseh področjih človeškega delovanja in umovanja prihaja do prevlade ideje nad razumom. Nekateri celo v tem ne vidijo ničesar napačnega.

Odgovori