foton
Tudi fotonu smemo pripisati maso v smislu energije, vendar s pridrzkom, da tukaj newtonov zakon ne velja, ker je zveza med energijo in gibalno kolicino drugacna, se pravi iz sile (itak samo gravitacijske) ne sledi pospesek temvec gravitacijski premik valovne dolzine. V nekaterih racunih se ta "navidezna" masa tudi uporablja kot poenostavitev zapisa.
Rozman: mimogrede, v tvojem prispevku "elektromagnetizem.pdf" si postreljal toliko kozlov da bi se dalo govoriti o ekoloski katastrofi 
Salo na stran, bistven problem vidim v tem da ne locis vala in fotona. Foton je v kvantnem smislu le valovna funkcija (eno stanje), ki je aditivna kolicina in torej ni noben problem stlacit na krogelno lupino z radijem 5 cm enakega stevila fotonov kot v malo vecjo. Tudi izkljucitveno nacelo ne velja in je lahko poljubno stevilo fotonov v poljubno majhnem prostoru. O sami velikosti fotona je pa brezplodno razpravljati. Foton je tockast, le njegova verjetnostna porazdelitev se razteza skozi ves prostor. Absorbcija fotona na atomu pa potece v trenutku in v celoti, tako da je izjava, da atom (ali elektron) vidi le ozek del vala nesmiselna. Pri tem je lahko na tistem mestu se veliko valovnih funkcij fotona, pa atom njihovega EM polja sploh ne zazna, razen ce se z doloceno verjetnostjo zgodi "trk". To je Einstein pokazal leta 1905 in za to prejel nobelovo nagrado
Salo na stran, bistven problem vidim v tem da ne locis vala in fotona. Foton je v kvantnem smislu le valovna funkcija (eno stanje), ki je aditivna kolicina in torej ni noben problem stlacit na krogelno lupino z radijem 5 cm enakega stevila fotonov kot v malo vecjo. Tudi izkljucitveno nacelo ne velja in je lahko poljubno stevilo fotonov v poljubno majhnem prostoru. O sami velikosti fotona je pa brezplodno razpravljati. Foton je tockast, le njegova verjetnostna porazdelitev se razteza skozi ves prostor. Absorbcija fotona na atomu pa potece v trenutku in v celoti, tako da je izjava, da atom (ali elektron) vidi le ozek del vala nesmiselna. Pri tem je lahko na tistem mestu se veliko valovnih funkcij fotona, pa atom njihovega EM polja sploh ne zazna, razen ce se z doloceno verjetnostjo zgodi "trk". To je Einstein pokazal leta 1905 in za to prejel nobelovo nagrado
Ta stavek mi zveni podobno, kot bi posluša Edisona, ko je kritiziral Tesline 'neumnosti' - pa šalo na stran… v prispevku "elektromagnetizem.pdf" si postreljal toliko kozlov da bi se dalo govoriti o ekoloski katastrofi
Ena in ista Maxwell-ova enačba velja tako za radijski val, kot za svetlobo. Sklepajoč iz enačbe se foton in radijski val razlikujeta le v frekvenci, v načinu pojavljanja pa glede na enačbo med njima ne bi smelo biti nobene razlike.… bistven problem vidim v tem da ne ločiš vala in fotona.
Pri kateri frekvenci EM valovanja govorimo o EM valovanju, od katere frekvence naprej pa o fotonu in s katerim parametrom to izrazim v Maxwellovih enačbah?Tudi izkljucitveno nacelo ne velja in je lahko poljubno stevilo fotonov v poljubno majhnem prostoru.
Ko govorim o 300 m dolgem EM valu Domžalskega oddajnika, razporeditev električnega in magnetnega valu na 300 m razalji lahko izmerim. Tudi velikost atoma je poznana in nedvomno lahko trdim, da atom zasedale majhen del prostornine EM valu Domžalskega oddajnika.… tako da je izjava, da atom (ali elektron) vidi le ozek del EM vala nesmiselna.
LP FR
Fotoni so kvanti EM valovanja, ki jim včasih tudi rečejo "delci" EM polja. Vendar to niso delci v smislu delcev z maso. Od vseh "klasičnih" količin, katere lahko priredimo fotonu, so to zgolj energija in gibalna količina:
\(W= h \nu\)
\(P= \frac{h \nu}{c} = \frac{h}{\lambda}\)
O ostalih količinah pri fotonu, ki so značilne za masne delce (npr. masa in lega), ni smiselno govoriti (kar je že omenil Aniviller).
Zato fotonov in EM valovanja ne moremo obravnavati ločeno. Fotoni niso namreč nosilci samo vidne svetlobe, temveč celotnega EM spektra; razlikujejo pa se zgolj v energiji, ki je odvisna od frekvence oz. valovne dolžine.
Kar se tiče Maxwellove elektrodinamike, le-ta ni kvantna teorija in torej ne zajema kvantnega opisa EM polja. Šele njena nadgradnja, kvantna elektrodinamika (katere obrise je nanizal Aniviller), na ustrezen način uvede in opiše fotone kot nosilce EM polja. V enačbah, kot jih je zapisal Maxwell, torej ni možno "videti" fotonov. Je pa v njih v možno videti, da se EM "valovi" v vakuumu razširjajo s konstantno in glede na kateregakoli opazovalca nespremenljivo hitrostjo \(c\). V tem smislu je Maxwellova elektrodinamika relativistična teorija (iz zgodovine je znano, da je Einstein za njegov postulat o nespremenljivosti svetlobne hitrosti največji dokaz videl ravno v Maxwellovi elektrodinamiki).
\(W= h \nu\)
\(P= \frac{h \nu}{c} = \frac{h}{\lambda}\)
O ostalih količinah pri fotonu, ki so značilne za masne delce (npr. masa in lega), ni smiselno govoriti (kar je že omenil Aniviller).
Zato fotonov in EM valovanja ne moremo obravnavati ločeno. Fotoni niso namreč nosilci samo vidne svetlobe, temveč celotnega EM spektra; razlikujejo pa se zgolj v energiji, ki je odvisna od frekvence oz. valovne dolžine.
Kar se tiče Maxwellove elektrodinamike, le-ta ni kvantna teorija in torej ne zajema kvantnega opisa EM polja. Šele njena nadgradnja, kvantna elektrodinamika (katere obrise je nanizal Aniviller), na ustrezen način uvede in opiše fotone kot nosilce EM polja. V enačbah, kot jih je zapisal Maxwell, torej ni možno "videti" fotonov. Je pa v njih v možno videti, da se EM "valovi" v vakuumu razširjajo s konstantno in glede na kateregakoli opazovalca nespremenljivo hitrostjo \(c\). V tem smislu je Maxwellova elektrodinamika relativistična teorija (iz zgodovine je znano, da je Einstein za njegov postulat o nespremenljivosti svetlobne hitrosti največji dokaz videl ravno v Maxwellovi elektrodinamiki).
Foton ima po Plancku vedno enako energijo (f.h) podobno, kot imajo vodne kaplje določene velikosti med seboj enako hitrost padanja skozi zrak. Zunanja motnja (udarec ob vejo) vodni kaplji za trenutek spremeni hitrost padanja, dokler se po prehodnem pojavu njena hitrost spet ne izenači z drugimi kapljami enake velikosti.
Vprašanje: kateri materialni dokaz pokaže, da fotonu zunanja motnja (oplazitev snovnega delca) vsaj za trenutek ne spremeni energije v neko začasno neoptimalno energijsko stanje, dokaz da se dosledno nikjer in nikdar ne pojavi foton določene frekvenc z drugačno energijo, kot jo določa Planck. LP FR
Vprašanje: kateri materialni dokaz pokaže, da fotonu zunanja motnja (oplazitev snovnega delca) vsaj za trenutek ne spremeni energije v neko začasno neoptimalno energijsko stanje, dokaz da se dosledno nikjer in nikdar ne pojavi foton določene frekvenc z drugačno energijo, kot jo določa Planck. LP FR
Niste si ravno enotni če je foton brez mase ali ima neko maso.
Če bi foton maso imel in bi jo prepolovil bi lahko dobil hitrost večjo od svetlobne. Potem pa bi to ponovno prepolovil in dobil še večjo... to potem nima smisla. Sam kako je potem z odklonom pri tistih zvezdah (Rozman omenjal) ki imajo velik gravitacijski privlak?
Če pa so fotoni brez mase. Tukaj se mi pa ustavi. Neko valovanje. Ta beseda te spominja na materijo....
LP
Če bi foton maso imel in bi jo prepolovil bi lahko dobil hitrost večjo od svetlobne. Potem pa bi to ponovno prepolovil in dobil še večjo... to potem nima smisla. Sam kako je potem z odklonom pri tistih zvezdah (Rozman omenjal) ki imajo velik gravitacijski privlak?
Če pa so fotoni brez mase. Tukaj se mi pa ustavi. Neko valovanje. Ta beseda te spominja na materijo....
LP
Link kjer opisujem maso fotona http://www.anti-energija.com/masa.pdf
LP FR
LP FR
Mislim, da iz postov jasno sledi, da ima foton maso 0.meglich napisal/-a:Niste si ravno enotni če je foton brez mase ali ima neko maso.
No, svetlobo, ki prihaja iz oddaljenih zvezd, zaznavno odklanja tudi gravitacija našega Sonca. Gravitacija je po Einsteinu atribut ukrivljenega prostor-časa, po ukrivljenem pa svetloba drugače potuje kot po neukrivljenem. Posledica je seveda odklon.Če bi foton maso imel in bi jo prepolovil bi lahko dobil hitrost večjo od svetlobne. Potem pa bi to ponovno prepolovil in dobil še večjo... to potem nima smisla. Sam kako je potem z odklonom pri tistih zvezdah (Rozman omenjal) ki imajo velik gravitacijski privlak?
Klasični opis svetlobe kot EM valovanja, ki izhaja iz Maxwellove elektrodinamike, ne uvaja fotonov. Ta teorija torej ni kvantna. Njena nadgradnja - kvantna elektrodinamika - jih šele uvede. Pogled/opis, da v "svetlobi valujejo fotoni" (če si na to mislil, ko praviš, da te valovanje spominja na materijo oz. mehansko valovanje), pa je neprimeren. O tem je že tekla izčrpna debata v temi:Če pa so fotoni brez mase. Tukaj se mi pa ustavi. Neko valovanje. Ta beseda te spominja na materijo....
viewtopic.php?t=1735&sid=d3662eb7ccb867 ... 0adf23af0f
Zadnjič spremenil shrink, dne 13.9.2007 16:10, skupaj popravljeno 1 krat.
Nekje sem prebral, da po neki strogi teoriji še ni dokazano, da ima foton maso 0. Seveda je to najbolj verjetno, ampak dokazali so le, da ima maso manjšo od nekega števila, lahko je tudi ničshrink napisal/-a:Mislim, da iz postov jasno sledi, da ima foton maso 0.
Seveda se strinjam z dejstvom, da ima foton maso enako nič.
Shrink nisem dotev ugovarjati sam Rozman se nagiba k temu da foton ima neko maso. Sam se s tem ne strinjam, a vendar.
Tam opisujete foton kot nek predmet. Nekaj kar se celo da opisat. Poskušate ga opisati z nekim valovanjem. To valovanje pa ni opazno, ali pač?
Si grem zdle še kam prebrat kj več o fotonih, pa bom pol še kj pametnga XD izjavu.
Tam opisujete foton kot nek predmet. Nekaj kar se celo da opisat. Poskušate ga opisati z nekim valovanjem. To valovanje pa ni opazno, ali pač?
Si grem zdle še kam prebrat kj več o fotonih, pa bom pol še kj pametnga XD izjavu.
Preberi si še enkrat natančno: ni govora o valovanju, ampak o valovni funkciji, kar je pa čisti kvantno-mehanski koncept, ki z valovanjem nima zveze.meglich napisal/-a:Tam opisujete foton kot nek predmet. Nekaj kar se celo da opisat. Poskušate ga opisati z nekim valovanjem. To valovanje pa ni opazno, ali pač?
Re: foton
Imam eno vprašanje.. če so fotoni (kvanti) elektro-magnetno sevanje, so v bistvu vsi valovi ki potujejo po "etru" s hitrostjo c.
Torej vse sevanje predstavljajo različno frekvenčni kvanti?? (pri gravitacijskem sevanju so tudi kvanti?? )
Torej vse sevanje predstavljajo različno frekvenčni kvanti?? (pri gravitacijskem sevanju so tudi kvanti?? )