Svet brez delcev

Nedeljivi. Atomi? Ne, delci!
Uporabniški avatar
Pentium
Prispevkov: 431
Pridružen: 10.11.2003 19:59
Kraj: Ljubljana
Kontakt:

Svet brez delcev

Odgovor Napisal/-a Pentium »

Po moji teoriji je tako: Delci sploh ne obstajajo, niti kot strune. Vsi so valovi, torej potujoča vzburjenja prostor-časa. Sile pa niso nič drugega kot oblika samega prostor-časa.

To je kot reka, kjer tok vode predstavlja sile, mahni valovčki pa delce.

Seveda lahko to dvoje izenačimo, saj oboje spreminja prostor-čas na podoben načina.

mirtelo

Odgovor Napisal/-a mirtelo »

Torej tudi Pentium ne obstaja. Prav tako jaz. In če bi te "nehote" brcnil v koleno, vrjetno sploh nebi reagiral, saj si nič. Ali pa bi tulil kot Polifem:"Nihče (nič) me je brcnil!"
Oprosti na primeru - se razume, nebi rad brcal ljudi v živo - samo virtualno.
Jaz pa verjamem, da delci obstajajo - prav tako da jaz obstajam, ki sem sestavljen iz delcev. Mogoče pa delci v resnici sploh niso takšni, kot razlagajo fiziki. Mogoče so njihovi modeli le pomagala, ki nam pomagajo reševati fizikalne uganke. Kot naprimer v matematiki z uporabo logaritmov seštevaje množimo.... :?:
Tudi jaz imam svojo mišlenje o svetu. Lahko da napačno, pa vendar moje.
Verjamem, da so fiziki "okuženi" z Einsteinovo teorijo - jo znajo in razumejo. Če pa bi pred 100 leti Albert stvari pojasnil malo drugače..???
Meni ne štima čisto vse. Zato sem odprt za mnenja in razlage, ki bi mi popolneje razložile resnico.

Pentium (na javnem rač)

Odgovor Napisal/-a Pentium (na javnem rač) »

mirtelo napisal/-a:Torej tudi Pentium ne obstaja. Prav tako jaz. In če bi te "nehote" brcnil v koleno, vrjetno sploh nebi reagiral, saj si nič. Ali pa bi tulil kot Polifem:"Nihče (nič) me je brcnil!"
Enostavno: po mojem živcu bi stekel val, ki bi živce za malo spremenil, in ko bi prišel do možganov, bi čutil bolečino.
Meni ne štima čisto vse. Zato sem odprt za mnenja in razlage, ki bi mi popolneje razložile resnico.
Tudi jaz. Kot sem bral v knjigi Vsak je lahko Einstein, so mladi najbolj dovzetni za nove teorije. (jaz mam 14 let)

Mirtelo

Odgovor Napisal/-a Mirtelo »

No, jaz sem tudi zelo mlad, saj sem začel razmišljati letos. Delam pa že 47. krog okoli sonca. Pa sem se spomnil, da sem, kot srednješolec razmišljal o "čudni teoriji" in jo poskušal z nekaj miselnimi poskusi dojeti. Prišel sem do zanimivih rezultatov, ki jih sedaj primerjam z Albertovimi. Pa mi vse ne štima.
Če boš kdaj pripravljen brati moja "napačna spoznanja", ti jih bom poskušal razložiti prihodnji teden, ker bom sedaj odsoten.
:wink:

Uporabniški avatar
Pentium
Prispevkov: 431
Pridružen: 10.11.2003 19:59
Kraj: Ljubljana
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Pentium »

Seveda sem pripravljen. Kaj pametnega je sigurno noter. Ko se boš vrnil, mi kar razloži.

Uporabniški avatar
Pentium
Prispevkov: 431
Pridružen: 10.11.2003 19:59
Kraj: Ljubljana
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Pentium »

No, teden je že okoli, jaz pa še vedno nisem dobil tvojih "napačnih spoznanj". Če si se vrnil, mi jih prosim napiši.

iztokiom

Odgovor Napisal/-a iztokiom »

mogoce je nesmiselno razmisljati v tej smeri.

delci in valovanje.... to je bilo aktualno pred 100 leti. v tem casu so na tem podrocju ze veliko naredili, kar pa (zal) ni dano vsakomur, da bi razumel (kakor lahko razume delci vs valovanja).
nasli so sibko polje, ga poenotili z elektromagnetnim, sestavili standardni model (pa ceprav parametriziran)...

zagotavljati, kako obstaja valovanje in kako delci ne obstajajo, je nesmiselno. kaj pa je sploh potem valovanje. Veliki fiziki se ze 100 let trudijo povedati, da je to isto, zgledne teorije (in to stvarne teorije, ne hawkingske) zagotavljajo, kako VSA polja posredujejo delci (fotoni, W...)
kaj torej naj bi bilo valovanje, kar niso delci?
to sta samo dva pristopa.

mladi einsteini imajo res bujno domisljijo, nimajo pa pojma o grupah.

iztok

iztokiom

Odgovor Napisal/-a iztokiom »

mirtelo napisal/-a: Mogoče pa delci v resnici sploh niso takšni, kot razlagajo fiziki. Mogoče so njihovi modeli le pomagala, ki nam pomagajo reševati fizikalne uganke. Kot naprimer v matematiki z uporabo logaritmov seštevaje množimo.... :?:
Tocno tako. Delci so itak nekaj abstraktnega, kvarka se ne da prijeti kot krompir. Vec kot ocitno pa je, da je narava lepa. Izgleda, da obstajajo prav taksni delci, da tvorijo dolocene grupe (SO(3), SU(2), U(1)...).
In zadoscajo simetrijam.
ampak delci SO. to pac pokaze poskus.

iztok

Uporabniški avatar
Pentium
Prispevkov: 431
Pridružen: 10.11.2003 19:59
Kraj: Ljubljana
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Pentium »

Vem, da je delec isto kot navaden val. Pa stopimo še korak dlje: Če je vsak delec ne val kot valovanje fotona, ampak val kot gravitacijsko polje.

Vzemimo model s ponjavo: masa na njej naredi vdolbino, ki je neskončna, le da je daleč od sredine komaj opazna.

Tako lahko razumemo vsak delec, da je neskončen, da je sam svoje gravitacijsko polje. Je enake oblike kot grav. polje. Če mu določimo položaj, je največja verjetnost, da o blizu sredine svojega vala. Lahko pa se zgodi, da ga opazimo daleč od centra, le da je zato majhna verjetnost. Pri tem ne rabimo nobene sile, saj je delec sam svoje gravitcijsko polje (in prek PUT tudi drugih sil).

Hawkingovo sevanje: Ko je center delca v črni luknji, se lahko delec naenkrat pojavi izven nje. S tem je tudi razložena nedoločenost.

V tej teoriji pa sem naletel na težavo, ki je ne znem rešiti: kako opisati foton. Če ga opišem kot delce zgoraj, bi moral imeti maso. Ampak ker je nima, bi morala biti njegova "vdolbina" povsem ravna, torej bi obstajala enaka verjetnst, da je kjerkoli po vesolju. :?: :?:

Morda pa je to res :?:

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Odgovor Napisal/-a GJ »

Pentium napisal/-a: V tej teoriji pa sem naletel na težavo, ki je ne znem rešiti: kako opisati foton. Če ga opišem kot delce zgoraj, bi moral imeti maso. Ampak ker je nima, bi morala biti njegova "vdolbina" povsem ravna, torej bi obstajala enaka verjetnst, da je kjerkoli po vesolju. :?:

Podobno teorijo konzumiram tudi jaz. Vendar se nekoliko razlikuje od tvoje.

Svetloba, EMV in gravitacija je premočrtno valovanje prostora, 'elastičnost' prostora je določeno s planckovo konstanto.
Delci so podobno kot EMV vendar imajo še dodaten spin kar pomeni, da so nekako ujeti v lastno gravitacijo.

Lep pozdrav. :roll:

Uporabniški avatar
Pentium
Prispevkov: 431
Pridružen: 10.11.2003 19:59
Kraj: Ljubljana
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Pentium »

Ja to s fotonom sm pa mal "zablodu". Saj to je polje, ki je enako gravitacijskemu in ga zato v tej teoriji ni.

Na Planckovo konstanto še pomislil nisem, všeč pa mi je tvoja predstava s spinom.

Kako bi pa razložil kvantno naravo valovanja?

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Re

Odgovor Napisal/-a GJ »

Pentium napisal/-a: Kako bi pa razložil kvantno naravo valovanja?
Čisto preprosto:

Vsak val valovanja prostora predstavlja en kvant.
Torej en foton je en val s točno določeno valovno dolžino in smerjo.

...

Uporabniški avatar
Pentium
Prispevkov: 431
Pridružen: 10.11.2003 19:59
Kraj: Ljubljana
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Pentium »

Ja če pa privzameš, da je delec enak svojemu polju, potem bi gravitoni prenašali informacije po vsem delcu, kar je možno samo, če en graviton predstavlja polje enega delca in se "razprši" po tem delcu.

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Re

Odgovor Napisal/-a GJ »

Pentium napisal/-a:Ja če pa privzameš, da je delec enak svojemu polju, potem bi gravitoni prenašali informacije po vsem delcu, kar je možno samo, če en graviton predstavlja polje enega delca in se "razprši" po tem delcu.
Gravitacija je ukrivljenost prostora na makro nivoju.
EMV pa je ukrivljenost prostora na mikro nivoju.

EMV in gravitacija potujeta s svetlobno hitrostjo.

Seveda pa obstaja bistvena razlika med EMV in gravitacijo.
Gravitacijo določa masa telesa. EMV delce pa določa usmerjena kinetična energija motnje prostora.

Graviton kot delec na mikro nivoju za nas ne obstaja, obstaja pa na makro nivoju!

...

mirtelo

Odgovor Napisal/-a mirtelo »

Pentium, se zelo opravičujem, ker sem te pustil predolgo čakati.

Moja ideja izhaja iz miselnega poskusa. Predstavljaj si, da imaš togo palico dolgo od tebe pa do Lune (384.000 km). Palico potisnem v 1.sekundi za 1m. Ker potuje impulz s svetlobno hitrostjo po palici, se mi bo leta skrajšala za 1m. Ko pa bo impulz dosegel Luno, se bo vrnila na svojo prvotno dolžino. To velja, če se palico zadržim, da se ustavi. Če pa potuje s hitrostjo 1m/s pa se skrajša za 1,3m po formuli

l = (c-v)/c*l0 = (300.000.000 – 1)/300.000.000 * 384.000.000 = 383.999.998,7m
Δl = 1.3m

To pomeni, da se naj bi predmeti, ki jih pospešujemo s potiskom skrajšujejo linearno glede na njihovo hitrost.

Kar pomeni, da Einsteinova ideja, da svetloba švigne mimo potujočega zmeraj s svetlobno hitrostjo drži, saj se dejansko objekt skrči v smeri gibanja, kar omogoči svetlobi da ne da bi spremenila hitrost potuje tudi skozi vesoljsko ladjo za potnike s svetlobno hitrostjo. Seveda, če je hitrost ladje 0=<v<c.

Če se ti da ražmišljati v tej smeri, bom nadaljeval prihodnjič. Če pa se motim, mi prosim povej kje, da bom skapiral.

Odgovori