Hoj,pozdrav vsem.
Bom še eno kost vrgla. Meni se zdi da ima Res-Ničnost tako hecno ime,ker je res nična. Absolutna Resnica se zdi stvar posameznika v določenem momentu in že v naslednjem je lahko čisto drugačna.Predvsem pa dobi še večje dimenzije,če je ne obravnavamo samo z empiričnega in racionalnega vidika,pač pa upoštevamo tudi dušo,saj vse več znanosti priznava,da je človek troedin:telo,um, duša .
E... to sem pruo mogla rečt..če ne ne bi bla ženska:)
pa lep pozdrav,prav lep
Troedinost
Najprej te tudi jaz prav lepo pozdravljam.ines napisal/-a: Pač pa upoštevamo tudi dušo,saj vse več znanosti priznava,da je človek troedin:telo,um, duša.
Moram namreč pokomentirati troedinost, oziroma moj pogled na njo.
Troedinost se mi zdi nekako logično skregana. Zakaj?
Um je vendar posledični odraz duše v telesu.
Namreč, če se duša in telo skregata (umreš) ne moremo več govoriti o obstoju uma. Naš um je ob našem spočetju zanemarljivo majhen, z leti pa se širi in raste. Torej je um zgolj nekako časovni produkt duše in telesa.
Upam, da nisem preveč zatežil.
...
-
ines
Hoj,
lepo da si se oglasil,čeprav je debata malo izven zastavljenega vprašanja o neskončnosti vesolja.
Praviš da ti je troedinost logično skregana in da je um le odraz duše,ker če se sta si v nasprotju ,telo propade in um preneha obstajati.Tu se mi pojavi vprašanje,če um s fizičnim prenehanjem dejansko več ne obstaja.Kaj pa če se z dušo akumulira v neko vibracijo?Danes se to mogoče sliši malce neverjetno,vendar ob dejstvu da uporabljamo le 5% možganov(tudi tu sem v dvomu,kaj pa če uporabljamo preostali del možganov za »nekaj«kar danes še ne znamo izmeriti?),se nekega dne lahko izkaže za točno.Če upoštevamo še dejstvo,da je um/misel ogromna energija,katere moči se ljudje niti še ne zavedamo in da misel dosega ljudi v prostoru in času,se zdi vse bolj nemogoče,da bi um z razpadom možganov kar prenehal biti.Saj duša(oz neka energetska vibracija )še vedno obstaja ,tudi ko telo propade.Se um združi s dušo?To bomo še mozgali....
Po mojem ta predpostavka da je um le odzrcaljena duša, drži samo kadar gre za zelo visoko stopnjo zavesti,saj sta le v takem primeru oba parametra usklajena.
Ko omenjam troedinost je ne omenjam zato, da bi izpostavila razdeljenost,pač pa bi rada favorizirala enost telesa,uma ,vključno z dušo.Razmišljam:če velja,da je um manifestacija duše,potemtakem je duša v znanosti suvereno zastopana in prisotna.Vendar mislim,da temu le ni tako.Le redki drzni pionirji na različnih področjih(D.Chopra recimo al pa naš Marko Pogačnik) in le nekatere znanosti se odpirajo,postajajo dovzetne za »nedokazljivo ali neizmerljivo«...najverjetneje prav zaradi tega,ker tudi tehnologija vse bolj omogoča dokazovanje in merjenje raznoraznih efektov,sevanj,stanj. Predpostavka da je um posledični odraz duše mi ni popolnoma domača tudi zaradi tega ker doživljam,da ima duša povsem svoje »ražone«(razloge),ki jo ženejo in ti so si velikokrat z umom nasprotujoči.No,najverjetneje je to zaradi prenizke osveščenosti,zavesti...vsekakor pa se strinjaš,da je zavest človeštva še daleč od take usklajenosti in da zato parameter duša ostaja zanemarjen.
.
O dualizmu... nisem najbolje razumela...napišeš še kaj?
Nisi zatežil,upam da niti jst.
Pozdrav prav lep.
lepo da si se oglasil,čeprav je debata malo izven zastavljenega vprašanja o neskončnosti vesolja.
Praviš da ti je troedinost logično skregana in da je um le odraz duše,ker če se sta si v nasprotju ,telo propade in um preneha obstajati.Tu se mi pojavi vprašanje,če um s fizičnim prenehanjem dejansko več ne obstaja.Kaj pa če se z dušo akumulira v neko vibracijo?Danes se to mogoče sliši malce neverjetno,vendar ob dejstvu da uporabljamo le 5% možganov(tudi tu sem v dvomu,kaj pa če uporabljamo preostali del možganov za »nekaj«kar danes še ne znamo izmeriti?),se nekega dne lahko izkaže za točno.Če upoštevamo še dejstvo,da je um/misel ogromna energija,katere moči se ljudje niti še ne zavedamo in da misel dosega ljudi v prostoru in času,se zdi vse bolj nemogoče,da bi um z razpadom možganov kar prenehal biti.Saj duša(oz neka energetska vibracija )še vedno obstaja ,tudi ko telo propade.Se um združi s dušo?To bomo še mozgali....
Po mojem ta predpostavka da je um le odzrcaljena duša, drži samo kadar gre za zelo visoko stopnjo zavesti,saj sta le v takem primeru oba parametra usklajena.
Ko omenjam troedinost je ne omenjam zato, da bi izpostavila razdeljenost,pač pa bi rada favorizirala enost telesa,uma ,vključno z dušo.Razmišljam:če velja,da je um manifestacija duše,potemtakem je duša v znanosti suvereno zastopana in prisotna.Vendar mislim,da temu le ni tako.Le redki drzni pionirji na različnih področjih(D.Chopra recimo al pa naš Marko Pogačnik) in le nekatere znanosti se odpirajo,postajajo dovzetne za »nedokazljivo ali neizmerljivo«...najverjetneje prav zaradi tega,ker tudi tehnologija vse bolj omogoča dokazovanje in merjenje raznoraznih efektov,sevanj,stanj. Predpostavka da je um posledični odraz duše mi ni popolnoma domača tudi zaradi tega ker doživljam,da ima duša povsem svoje »ražone«(razloge),ki jo ženejo in ti so si velikokrat z umom nasprotujoči.No,najverjetneje je to zaradi prenizke osveščenosti,zavesti...vsekakor pa se strinjaš,da je zavest človeštva še daleč od take usklajenosti in da zato parameter duša ostaja zanemarjen.
.
O dualizmu... nisem najbolje razumela...napišeš še kaj?
Nisi zatežil,upam da niti jst.
Pozdrav prav lep.
Um
Um...
Verjetno smo res zašli kot trdi moderator?
Ampak v osnovi je naš um tisti, ki določa o čem bomo govorili...
Zakaj torej nebi govorili o umu?
Zakaj nebi um govoril o sebi?
Če njega nebi bilo, nebi bilo forumov, pogovorov...
Obstaja morda osnovna fizika našega uma?
Obstaja morda osnovni delec, imenovan misel?
Kaj je misel? Jih lahko obravnavamo kot logični proces in jih matematično popišemo?
...
Da duša zaživi potrebuje utelešenje.
Utelešenje pa je možno zgolj na materialnem, snovnem nivoju.
Vse kar ne pripada snovnem svetu, ne živi temveč je abstraktno.
Nepopisna je razlika med živeti ali pa biti abstrakten.
Živeti pomeni pripadati dimenziji časa.
Vsak um teži doseči popolnost, pa naj bo še tako nepopoln v svoji duši.
...
Je duša večna?
Je duša popolna?
Če ne, ali lahko postane?
Ali obstaja kje popolna duša?
Kaj in kdo določa njeno popolnost?
So lahko dve duši enake?
...
Lahko odgovoriš na vsa ta preprosta vprašanja?
Lep pozdrav.
Verjetno smo res zašli kot trdi moderator?
Ampak v osnovi je naš um tisti, ki določa o čem bomo govorili...
Zakaj torej nebi govorili o umu?
Zakaj nebi um govoril o sebi?
Če njega nebi bilo, nebi bilo forumov, pogovorov...
Obstaja morda osnovna fizika našega uma?
Obstaja morda osnovni delec, imenovan misel?
Kaj je misel? Jih lahko obravnavamo kot logični proces in jih matematično popišemo?
...
Da duša zaživi potrebuje utelešenje.
Utelešenje pa je možno zgolj na materialnem, snovnem nivoju.
Vse kar ne pripada snovnem svetu, ne živi temveč je abstraktno.
Nepopisna je razlika med živeti ali pa biti abstrakten.
Živeti pomeni pripadati dimenziji časa.
Vsak um teži doseči popolnost, pa naj bo še tako nepopoln v svoji duši.
...
Zakaj nebi bil naš um odraz naše duše v našem telesu?ines napisal/-a: Po mojem ta predpostavka da je um le odzrcaljena duša, drži samo kadar gre za zelo visoko stopnjo zavesti,saj sta le v takem primeru oba parametra usklajena.
Je duša večna?
Je duša popolna?
Če ne, ali lahko postane?
Ali obstaja kje popolna duša?
Kaj in kdo določa njeno popolnost?
So lahko dve duši enake?
...
Lahko odgovoriš na vsa ta preprosta vprašanja?
Kar se tiče zavesti se popolnoma strinjam s teboj. Vendar vseeno mislim, da je tudi zavest odsev naše duše, če to hočemo ali pa če to nočemo.ines napisal/-a: Predpostavka da je um posledični odraz duše mi ni popolnoma domača tudi zaradi tega ker doživljam,da ima duša povsem svoje »ražone«(razloge),ki jo ženejo in ti so si velikokrat z umom nasprotujoči.No,najverjetneje je to zaradi prenizke osveščenosti,zavesti...vsekakor pa se strinjaš,da je zavest človeštva še daleč od take usklajenosti in da zato parameter duša ostaja zanemarjen.
Lep pozdrav.
Naj še jaz pristavim svoj lonček.
Osnovni problem tovrstnih razmišljanj je, da ne vemo, o čem sploh govorimo. Delitev na telo, um in dušo je zelo stara, pa vendar še danes pojmi niso razčiščeni. Zato pa si o njih lahko vsak misli po svoje.
Moj pogled je sila preprost. Osnova je materija (v masni in energetski obliki), um je (dinamična) lastnost materije (možganov), duša kot taka pa niti ne obstaja, ampak je razlaga za pojave, ki se tičejo predvsem nezavednega. Seveda je (še) nemogoče pojasniti, kako se zavedamo samih sebe, kako čutimo, kako mislimo. Ta nezmožnost pojasnjevanja je voda na mlin raznoraznim ideologijam, ki so postale tako prepričljive, da si človek že zelo težko misli, da ne bi bilo "nekaj na tem".
Osnovni problem tovrstnih razmišljanj je, da ne vemo, o čem sploh govorimo. Delitev na telo, um in dušo je zelo stara, pa vendar še danes pojmi niso razčiščeni. Zato pa si o njih lahko vsak misli po svoje.
Moj pogled je sila preprost. Osnova je materija (v masni in energetski obliki), um je (dinamična) lastnost materije (možganov), duša kot taka pa niti ne obstaja, ampak je razlaga za pojave, ki se tičejo predvsem nezavednega. Seveda je (še) nemogoče pojasniti, kako se zavedamo samih sebe, kako čutimo, kako mislimo. Ta nezmožnost pojasnjevanja je voda na mlin raznoraznim ideologijam, ki so postale tako prepričljive, da si človek že zelo težko misli, da ne bi bilo "nekaj na tem".
Kaj je to vibracija? Duša najbrž ni kar neka energetska vibracija. In če bi celo bila, to ne zagotavlja njenega ohranjanja. Vibracije, ki jim ne dovajaš energije, se prej ali slej umirijo.ines napisal/-a:Saj duša(oz neka energetska vibracija )še vedno obstaja ,tudi ko telo propade.
Ja, o tem govorim. Torej meniš, GJ, da obstaja duša neodvisno od telesa. To je ena od osnovnih predpostavk vsake religije.GJ napisal/-a:Da duša zaživi potrebuje utelešenje.
Hm, kako definiraš življenje? Kamen zate živi?Vse kar ne pripada snovnem svetu, ne živi temveč je abstraktno.
Tudi abstraktno je časovno.Živeti pomeni pripadati dimenziji časa.
Kaj pomeni beseda odraz?Zakaj nebi bil naš um odraz naše duše v našem telesu?
Re
Recimo, da dopuščam to možnost. Kar pa ne pomeni, da verjamem na tak način o katerem govoriš ti. Oziroma imam precej svojevrstno mnenje o njej.Roman napisal/-a:Ja, o tem govorim. Torej meniš, GJ, da obstaja duša neodvisno od telesa. To je ena od osnovnih predpostavk vsake religije.GJ napisal/-a:Da duša zaživi potrebuje utelešenje.
Dušo namreč razumem kot posameznikovo predispozicijo uma, ki jo osebek dobi ob svojem spočetju.
Da, tudi kamen ima svojo preprosto obliko življenja. Vse kar ima svoj začetek, ima tudi svoj konec tisto vmes pa je življenje. Tako jaz razumem življenje. Seveda pa je življenje živih bitij mnogo bolj kompleksno kot življenje kamna.Roman napisal/-a:Hm, kako definiraš življenje? Kamen zate živi?Vse kar ne pripada snovnem svetu, ne živi temveč je abstraktno.
Kako le?Roman napisal/-a:Tudi abstraktno je časovno.Živeti pomeni pripadati dimenziji časa.
Povej prosim?
Je matematika odvisna od časa?
Beseda odraz ima več pomenov (glej SSKJ) jaz sem jo uprabil v smislu kazati, izraziti.Roman napisal/-a:Kaj pomeni beseda odraz?Zakaj nebi bil naš um odraz naše duše v našem telesu?
...
Re: Re
Hm, življenje živih in življenje neživih bitij. Zakaj sploh neživim bitjem pripisovati življenje? Je torej življenje zate nekaj drugega kot lastnost živega?GJ napisal/-a:Seveda pa je življenje živih bitij mnogo bolj kompleksno kot življenje kamna.
Seveda. Matematika iz časov faraonov je nekaj drugega kot današnja matematika. Matematiko (ki je kot človeška teorija izdelek (raz)uma) je pač treba razlikovati od narave in njenih zakonov.Kako le?Roman napisal/-a:Tudi abstraktno je časovno.Živeti pomeni pripadati dimenziji časa.
Povej prosim?
Je matematika odvisna od časa?
Re: Re
Roman napisal/-a:Hm, življenje živih in življenje neživih bitij. Zakaj sploh neživim bitjem pripisovati življenje? Je torej življenje zate nekaj drugega kot lastnost živega?GJ napisal/-a:Seveda pa je življenje živih bitij mnogo bolj kompleksno kot življenje kamna.
Nikakor ne. Vendar pa govorimo lahko o življenski dobi avtomobilov, planetov, zvezd, atomov, vesolja itd. Torej kakšno življenje imamo v mislih?
Že, že vendar je matematika obstajala skupaj s svojimi zakoni tudi pred nami. Le današnjega imena še ni imela. Mi jo zgolj spoznavamo. Mi smo jo poimenovali matematika. Univerzalna imena ne obstajajo, zato 'gola' imena in besede brez pomena niso abstraktne. Abstrakten pa je lahko le njihov pomen.Roman napisal/-a:Seveda. Matematika iz časov faraonov je nekaj drugega kot današnja matematika. Matematiko (ki je kot človeška teorija izdelek (raz)uma) je pač treba razlikovati od narave in njenih zakonov.Je matematika odvisna od časa?
...
Res je, naše vedenje o vedi matematika, se je od faraonov pa do danes spreminjalo. Vendar pa je matematika obstajala že pred nami in bo obstajala tudi za nami. Odkrivale jo bodo tudi druge morebitne civilizacije, če bodo le dosegle dovolj veliko stopnjo zavesti.
To je tista prava abstraktna matematika. Ne pa njena imena in imena njenih členov in razlag, te se seveda lahko spreminjajo. Izrečena beseda v smislu govorice ni abstraktna, temveč je to naš način komunikacije, njen pomen pa je lahko abstrakten.
Lep pozdrav.
Re: Re
Ja, če se izražamo pesniško. Pravilno pa bi bilo govoriti o dobi uporabnosti, ali o trajanju obstoja.GJ napisal/-a:Vendar pa govorimo lahko o življenski dobi avtomobilov, planetov, zvezd, atomov, vesolja itd.
Ampak tisto ni matematika. Matematika je, kakor vsa znanost na sploh, človeški izdelek. Tisto, kar obstaja, kar spoznavamo, so naravne zakonitosti. Seveda pa je tu vprašanje, kako blizu tem zakonitostim lahko s svojim spoznavanjem sploh pridemo.Že, že vendar je matematika obstajala skupaj s svojimi zakoni tudi pred nami.
Ki pa ne obstaja, kajne. Kako bi jo torej lahko spoznavali?To je tista prava abstraktna matematika.
Dusa,ki po vasem obstaja je iz nesnovnega abstraktnega sveta.
Ce obstaja dusa potem bi moral obstajati tudi bog.
Tako kar naenkrat dobimo dva cisto razlicna svetova.
Ce je to tako potem je ves napor,da bi raziskali skrivnost vesolja zaman,ker ga v temu primeru lahko razume le bog.
(o bogu bi se dalo se marsikaj ugibat)
Ce obstaja dusa potem bi moral obstajati tudi bog.
Tako kar naenkrat dobimo dva cisto razlicna svetova.
Ce je to tako potem je ves napor,da bi raziskali skrivnost vesolja zaman,ker ga v temu primeru lahko razume le bog.
(o bogu bi se dalo se marsikaj ugibat)
-
Gost
Hoj,
sta se razpisala...misli drvijo...duše cvrčijo
...zgleda da bom klikala do jutra. Malo heca ne škodi,ob vseh teh vprašanjih ,ki nas tarejo in katerim ne vidimo konca...aporija,antinomija..nasprotja,nasprotja,nasprotja.. megleno,zapleteno....le kakšna je Absolutna Resnica,to vprašanje vznemirja veliko nas.Izmislili smo si metajezik in Abstraktno,pa še vedno ni ničesar kar ,kar bi blo trdno kot skala in kost....razen matematike in nekaj preverjenih fizikalnih zakonov,ne ostane veliko....razen razglabljanja ....troedinost zaenkrat še ni izmerljiva....
Zanimivo,kako ima vsak svoje filinge v zvezi z odnosom do materialnega,uma in dušnega.Jst nisem imela nikoli občutka,da je osnova vsega materija...vidiš,Roman, meni se zdi obratno.Meni se zdi osnova neka vibracija,ki se umaterijali,kako se pa hrani nisem čisto prepričana....ampak nekaj bo na tem preskakovanju in izbivanju elektronov.
Vsak posameznik si svojo resnico razlaga v kontekstu informacij,ki jih je od nekje absorbiral,nekaj pa ti pravi občutek.... ampak nobenega zagotovila ni,da so moja prepričanja bolj verodostojna od tvojih ali obratno.Zaenkrat si lahko samo zaupamo in povemo,kolikor se pač lahko z besedami približamo tistemu,kar nas oblikuje.Včasih se mi zazdi,da je ves mehanizem zasnovan tako,da je pravzaprav resnično tisto v kar verjameš(in na žalost tudi tisto česar se bojiš).To me spet prepriča,da je moč uma enormna in me prešine.... kaj pa če um hrani ta perpetum mobile?
Zelo neverjetno se mi zdi tudi dejstvo,da bi 95% možgan bilo neizkoriščenih.Se zdi mogoče,da bi Evolucija skreirala nekaj,kar nihče ne uporablja?
GJ,rada bi ti odgovorila na vsa ta vprašanja in odkrila kašno čudežno formulo,ki bi nudila gotovost,da je vse razrešljivo,vendar se zdi,da nam bodo nekatere reči izziv za vse življenje.In upam da še po smrti.
Pozdrav,pa lep večer.
sta se razpisala...misli drvijo...duše cvrčijo
...zgleda da bom klikala do jutra. Malo heca ne škodi,ob vseh teh vprašanjih ,ki nas tarejo in katerim ne vidimo konca...aporija,antinomija..nasprotja,nasprotja,nasprotja.. megleno,zapleteno....le kakšna je Absolutna Resnica,to vprašanje vznemirja veliko nas.Izmislili smo si metajezik in Abstraktno,pa še vedno ni ničesar kar ,kar bi blo trdno kot skala in kost....razen matematike in nekaj preverjenih fizikalnih zakonov,ne ostane veliko....razen razglabljanja ....troedinost zaenkrat še ni izmerljiva.... Zanimivo,kako ima vsak svoje filinge v zvezi z odnosom do materialnega,uma in dušnega.Jst nisem imela nikoli občutka,da je osnova vsega materija...vidiš,Roman, meni se zdi obratno.Meni se zdi osnova neka vibracija,ki se umaterijali,kako se pa hrani nisem čisto prepričana....ampak nekaj bo na tem preskakovanju in izbivanju elektronov.
Vsak posameznik si svojo resnico razlaga v kontekstu informacij,ki jih je od nekje absorbiral,nekaj pa ti pravi občutek.... ampak nobenega zagotovila ni,da so moja prepričanja bolj verodostojna od tvojih ali obratno.Zaenkrat si lahko samo zaupamo in povemo,kolikor se pač lahko z besedami približamo tistemu,kar nas oblikuje.Včasih se mi zazdi,da je ves mehanizem zasnovan tako,da je pravzaprav resnično tisto v kar verjameš(in na žalost tudi tisto česar se bojiš).To me spet prepriča,da je moč uma enormna in me prešine.... kaj pa če um hrani ta perpetum mobile?
Zelo neverjetno se mi zdi tudi dejstvo,da bi 95% možgan bilo neizkoriščenih.Se zdi mogoče,da bi Evolucija skreirala nekaj,kar nihče ne uporablja?
GJ,rada bi ti odgovorila na vsa ta vprašanja in odkrila kašno čudežno formulo,ki bi nudila gotovost,da je vse razrešljivo,vendar se zdi,da nam bodo nekatere reči izziv za vse življenje.In upam da še po smrti.
Pozdrav,pa lep večer.
Kako to misliš? Abstraktno je seveda nesnovno, vendar pa je za vernika njegov bog povsem konkreten, čeprav tudi nesnoven.bianko napisal/-a:Dusa,ki po vasem obstaja je iz nesnovnega abstraktnega sveta.
Ne vidim povezave.Ce obstaja dusa potem bi moral obstajati tudi bog.
No, celo teologija pripisuje človeku določene spoznavne možnosti, pa čeprav samo v obsegu, ki ga določa bog. Kaj pa, če je domnevni bog namenil človeštvu tudi dokončna spoznanja o vesolju?Ce je to tako potem je ves napor,da bi raziskali skrivnost vesolja zaman,ker ga v temu primeru lahko razume le bog.
Ja, gostja, stvari, na katere se lahko zanesemo, je zelo malo. Zato pa je tistih, v katere lahko verjamemo, celo morje.
Toda kaj to vendar je? Misliš, da lahko obstaja vibracije brez tistega, kar naj bi vibriralo? Misliš, da lahko abstraktno obstaja brez konkretnega?gostja napisal/-a:Meni se zdi osnova neka vibracija
Ampak elektroni so konkretni, imajo celo maso in naboj.ampak nekaj bo na tem preskakovanju in izbivanju elektronov
Včasih so verjeli, da je Zemlja ploščata. Je bilo to takrat resnično? Se pa strinjam s teboj, da osebna prepričanja še kako vplivajo na naša konkretna dejanja, ampak "moč uma" najbrž ni bila mišljena v tem smislu.resnično tisto v kar verjameš
Hmja, in kako neki so to izmerili? Pa tudi če so neizkoriščeni, se mi zdi, da pri procesih v možganih sodelujejo vsi možgani, ne samo 5%. Morda pa so merili "kapaciteto pomnilnika".Zelo neverjetno se mi zdi tudi dejstvo,da bi 95% možgan bilo neizkoriščenih.
No, pri evoluciji z malo začetnico je to čisto mogoče. Evolucija dela tudi napake in zaide s poti, kar pa še ne pomeni, da vsi "napačni" osebki izumrejo.Se zdi mogoče,da bi Evolucija skreirala nekaj,kar nihče ne uporablja?
Re
Se popolnoma strinjam, da je tukaj tudi malo pesniške svobode.Roman napisal/-a:Ja, če se izražamo pesniško. Pravilno pa bi bilo govoriti o dobi uporabnosti, ali o trajanju obstoja.GJ napisal/-a:Vendar pa govorimo lahko o življenski dobi avtomobilov, planetov, zvezd, atomov, vesolja itd.
Vendar pa po drugi strani kaj pomeni pravilno? Kdo določa pravilnost?
Če recimo črna luknja požre neko zvezdo.
Tej zvezdi preneha rok trajanja oziroma njena uporabnost? (Datum uporabnosti pa je odtisnjen na njenem robu)
Je takšno izražanje dovolj pravilno?
Ne da ne obstaja!!!Roman napisal/-a:Ki pa ne obstaja, kajne. Kako bi jo torej lahko spoznavali?To je tista prava abstraktna matematika.
Realno ne ostaja!!!
Realnost je zgolj odsev (naravnih) zakonitosti, ki so abstraktne narave, vendar pa hočeš ali nočeš te obstajajo. Te zakonitosti lahko raziskujemo in spoznavamo kot tudi matematično popišemo.
To pa je tisto o čemer govorim.
...
Holja, to pa to.Gostja = Ines ? napisal/-a: To me spet prepriča,da je moč uma enormna... kaj pa če um hrani ta perpetum mobile?
Sploh, če naš um želi dojeti samega sebe.
Če bi mu uspelo ja, to pa bi bil perpetuum mobile!
Zaradi tega obstaja Bog, ki je umrl iz ljubezni do človeka, je dejal Zaratustra.
...
Pa še tisto o 5% možganski izkoriščenosti. Koko so to izmerili? Kdo je to izmeril?
Rada verjameš v stvari, in te privlačijo, pa čeprav nimajo realne osnove?
Lep pozdrav.
...
Re: Re
Ne malo, kar precej je je. Poezija je priljubljena, vendar rada zavaja.GJ napisal/-a:Se popolnoma strinjam, da je tukaj tudi malo pesniške svobode.
Pravilno je, kadar ustreza pravilom. Pravila določamo ljudje. V najinem primeru gre za definicijo življenja in živega. Jaz v tem primeru sprejemam biološko definicijo, ki zajema presnavljanje in razmnoževanje.Vendar pa po drugi strani kaj pomeni pravilno? Kdo določa pravilnost?
Požiranje je spet pesniški izraz.Če recimo črna luknja požre neko zvezdo.
Ta zvezda preneha biti to, kar je bila. Trajanje njenega obstoja (v prejšnji obliki) se konča. O uporabnosti ni mogoče govoriti, saj zvezde ni nihče uporabljal, lahko pa ti beseda pomaga pri pesniškem izražanju.Tej zvezdi preneha rok trajanja oziroma njena uporabnost?
Da drobnega tiska niti ne omenjam. Kaj pa garancijski pogoji?(Datum uporabnosti pa je odtisnjen na njenem robu)
Definiraj pravilo.Je takšno izražanje dovolj pravilno?
Res, matematika realno ne obstaja, ker obstaja abstraktno (idealno). Ampak, kot vidim (popravi me, če se motim), je zate abstraktno pred konkretnim. To zna biti vir nesporazuma.Ne da ne obstaja!!!Roman napisal/-a:Ki pa ne obstaja, kajne. Kako bi jo torej lahko spoznavali?To je tista prava abstraktna matematika.
Realno ne ostaja!!!
S tem se pa ne strinjam. Narava s svojimi zakonitostmi ni abstraktna. Zakonitosti ne obstajajo nekje v praznem in brezčasnem prostoru, ampak so nič več in nič manj kot konkretne lastnosti narave.Realnost je zgolj odsev (naravnih) zakonitosti, ki so abstraktne narave,
Izgledalo bo sicer skrajno pikolovsko, ampak bom vseeno takole rekel: Dve telesi se na primer privlačita, vendar ne obstaja privlačnost kot abstraktna zakonitost. Dve telesi se ne privlačita zaradi nekakšnega abstraktnega naravnega zakona (ki bi celo obstajal vnaprej in neodvisno od teles), ampak zato, ker se telesa med seboj vedno privlačijo. Človek seveda na podlagi opazovanja in merjenja pojavov (ne zakonitosti) izdela ustrezno abstraktno teorijo, ki pojasnjuje kako (ne zakaj) se pojavi odvijajo, kakor pač že se. To pa je tisto, o čemer jaz govorim.vendar pa hočeš ali nočeš te obstajajo.
Raziskujemo in spoznavamo pojave. Tu govoriti o zakonitostih je tudi rahlo pesniško, napeljuje pa tudi k ideji, da obstaja bog. Od kod sicer tiste abstraktne zakonitosti?Te zakonitosti lahko raziskujemo in spoznavamo kot tudi matematično popišemo.