Ste vedeli...

Zanima me...
Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14610
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Odgovor Napisal/-a shrink »

ZdravaPamet:

Popolnoma se strinjam s tabo (oz. s teboj – v primeru, da to bere kak slavist, ki mu oblika "s tabo", pa čeprav je knjižno še dopustna – vsaj do nedavnega, iz kakršnegakoli vzroka ni všeč in bi jo rad prepovedal). Izgleda, da imajo slavisti "preveč proste roke" in zato v pravopisu predpisujejo pravila po svoji meri. Temu bi se morali strokovnjaki (v tem primeru: matematiki) zoperstaviti. Kot pa sem uspel razbrati iz strani http://haka.fmf.uni-lj.si/terminologija/, so za to delno krivi tudi matematiki sami, saj priznavajo, da v okviru njihovega društva (DMFA) ni več aktivne terminološke komisije za področje matematike, ki je verjetno včasih budno bdela nad rabo terminov. In slavisti takšno situacijo s pridom izkoriščajo.

Kako zelo jezikoslovje "hodi v zelje" stroki in dela po nepotrebnem preglavice, kaže naslednji primer:

http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv ... 00262.html

Vse pohvale avtorju (pa čeprav po vsej verjetnosti slavistu) tega odgovora, ki je povsem nepristransko opisal dejansko stanje!

Iz lastnih izkušenj pa lahko povem, da si nekateri lektorji pri pregledovanju (in popravljanju) strokovnih tekstov enostavno preveč privoščijo. V enem članku npr., ki so ga nam (sodelavcem in meni) objavili v eni solidni slovenski reviji, je lektor povsem uveljavljen (in preveden) termin iz statistike "standardni odklon" popravil v "standardni odmik". Čisto možno, da "odmik" lepše zveni kot "odklon", vendar je tu šlo povsem za neupravičen in nekritičen popravek. Ne predstavljam si, kaj bi bilo, če bi uporabili ravno tako uveljavljen (vendar zgolj povzet-slovenjen) termin "standardna deviacija". Nad nasilnim slovenjenjem ustaljenih terminov bi se morali lektorji (predvsem strokovni) in ostali zelo zamisliti.

BTW: Kolikor se le da, se skušam držati pravil, ki jih predpisuje (ali svetuje) Pravopis. Nekatera pravila pa so povsem neživljenska in bo o njihovem obstanku "zadnjo besedo" dala konkretna raba. Kar se mene tiče, bom še naprej uporabljal obliko "ulomkova črta", pa četudi se bom v očeh Pravopisa (sedaj ali v bodočnosti) pregrešil. 8)

ZdravaPamet
Prispevkov: 2842
Pridružen: 16.8.2004 19:41

Odgovor Napisal/-a ZdravaPamet »

Še ena čebelica. Oznako za dolžinsko enoto meter imenujejo okrajšavo, in sicer takole:
Poleg navadnih besed ima slovenščina čedalje več kratičnih in simbolnih poimenovanj, domačih in prevzetih. Ta nastajajo tako, da besede ali stalne besedne zveze okrnimo, navadno prav do začetnih črk, npr. meter -> m, tempus ->t, jug -> J. Tako dobljene krne besednih zvez nato strnemo v kratico ... npr. H2O (vodikov oksid), NaCl(natrijev klorid) ... če je krn en sam, ga navadno uporabljamo kot simbol, ne kot kratico, npr. Na (natrij), H (vodik), t (čas), cm (centimeter).
Tole bi moral kakšen mafijec pregledati, ker mrgoli napačnih predstav in tudi napak - vodikov oksid pa že ni voda.

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Odgovor Napisal/-a GJ »

ZdravaPamet napisal/-a: vodikov oksid pa že ni voda.
No ja, voda je vseeno vodikov oksid saj med drugim nastaja pri oksidaciji vodika oziroma njegovem gorenju.

Lep dan..

ZdravaPamet
Prispevkov: 2842
Pridružen: 16.8.2004 19:41

Odgovor Napisal/-a ZdravaPamet »

Grobo rečeno že, samo po kemijskem poimenovanju mislim, da je to premalo natančno. V resnici sem hotel namigniti, od kod jim ideja, da je H2O kratica za vodikov oksid To je morda res v angleščini, ne pa v slovenščini (vodik, kisik). H in O sta kemijska simbola (dogovorjena), predvidevam, da izhajata iz besed hydrogen in oxygen, ne pa nekakšna domena v slovenskem jeziku.

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Odgovor Napisal/-a GJ »

ZdravaPamet napisal/-a:Grobo rečeno že, samo po kemijskem poimenovanju mislim, da je to premalo natančno. V resnici sem hotel namigniti, od kod jim ideja, da je H2O kratica za vodikov oksid To je morda res v angleščini, ne pa v slovenščini (vodik, kisik). H in O sta kemijska simbola (dogovorjena), predvidevam, da izhajata iz besed hydrogen in oxygen, ne pa nekakšna domena v slovenskem jeziku.
ZdravaPamet napisal/-a: To že, sej pol enako velja za NaCl. Verjetno je pisec teksta mislil zgolj na okrajšave.
Po kemijskem pojmovanju je voda vodikov oksid. Recimo H2O2 pa je vodikov peroksid.

Lep dan..

ZdravaPamet
Prispevkov: 2842
Pridružen: 16.8.2004 19:41

Odgovor Napisal/-a ZdravaPamet »

Imaš prav. Še vedno pa ne sprejemam tolmačenja, da so to okrajšave v slovenščini. To so splošno sprejete oznake (vsaj na Zemlji). Hočem reči tole. Voda ima simbola H in O, ker ima tako sestavo; njena formula H2O je stvar oznak kisika in vodika, ki ni predmet tega, kako slovenci prevzemamo besede. Če se ne motim, tudi kitajci, čeprav pišejo drugače, uporabljajo iste simbole. Začetna črka kisika je K in vodika V, se pravi V2K - to jaz preberem v njihovih tolmačenjih; kje je potem hydrogen in oxygen? Očitno to prihaja iz drugih prevzetih besed, na podlagi katerih "vsi" uporabljamo iste simbole, ne pa samo Slovenci.

Oprosti za prejšnjo zmedo.

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Odgovor Napisal/-a GJ »

ZdravaPamet napisal/-a:Še vedno pa ne sprejemam tolmačenja, da so to okrajšave v slovenščini.
O tem se popolnoma strinjam, to so standardne kemijske oznake in res ne vem zakaj/kako bi lahko bile del slovenjskega jezika. Razumem tudi da so nekatere formule (in ne okrajšave) prevzete..
Brrr, kje si to našel?

Lep dan še naprej..

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14610
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Odgovor Napisal/-a shrink »

Če bi bilo čisto po okusu jezikoslovcev, bi jod označevali še vedno z \(J\) (kot se je dogajalo še pred 15 leti) in bi potem res ta oznaka bila krnitev besede, ki v slov. jeziku označuje ta element. Ker pa imajo kemijski elementi primarno latinska imena (kar izhaja iz časov alkimistov in še dlje), je povsem upravičeno, da gre pri njihovih simbolih za krnitev latinskih imen, kot narekujejo mednarodne nomenklature. Slovenisti se zato lahko postavijo na trepalnice, vendar ne bo pomagalo: jod je latinsko iodium in v kemijski stroki bo vedno znan s simbolom \(I\).

Skrajni čas je že, da stroka stopi na prste jezikoslovcem, ki povsem samovoljno oblikuje pravila strokovnega besedišča. Strokovni termini, imena, oznake itd. so bili in bodo vedno v domeni stroke, na katero se le-ti nanašajo, zato bi se morali jezikoslovci pred vsakršno spremembo pravil posvetovati. Pri nas očitno temu ni tako.

Uporabniški avatar
kren
Prispevkov: 1651
Pridružen: 17.2.2005 12:54

Odgovor Napisal/-a kren »

No ja, voda je vseeno vodikov oksid saj med drugim nastaja pri oksidaciji vodika oziroma njegovem gorenju.
divodikov oksid, po IUPAC, prevajalec ga je pihnu vseeno;)

sicer pa podpiram strokovnjake da imajo glavno besedo pri prevajanju strokovnih izrazov

ZdravaPamet
Prispevkov: 2842
Pridružen: 16.8.2004 19:41

Odgovor Napisal/-a ZdravaPamet »

Obe imeni sta pravilni, divodikov je samo bolj formalistično.

ZdravaPamet
Prispevkov: 2842
Pridružen: 16.8.2004 19:41

Odgovor Napisal/-a ZdravaPamet »

Hm, na spletu sem našel zanimivo stran http://bio.ijs.si/SBD/terminologija.html. Med drugim sem prebral, da naj bi se izogibali slovenjenju kratic (kot je naprimer DNA, RNA ipd.).

ZdravaPamet
Prispevkov: 2842
Pridružen: 16.8.2004 19:41

Odgovor Napisal/-a ZdravaPamet »

Vprašanje za strokovnjake.
Učili so me, da je asteroid manjši kos snovi (v primerjavi s planetom, najbrž), ki kroži okoli sonca. V SSKJ pa piše:
majhen planet, ki kroži okoli Sonca v prostoru med Marsom in Jupitrom
Očitno glede na opis besede lahko sklepam, da je to udomačeno ime za "majhne planete", ki krožijo izključno okoli Sonca. Kako pa imenujejo podobne reči, ki se gibljejo okoli drugih sonc?

NIKKI
Prispevkov: 743
Pridružen: 24.3.2006 20:22

Odgovor Napisal/-a NIKKI »

SSKJ je malo za časom, kar je za pričakovat. Po prvotni definiciji iz 19. stoletja definicija iz SSKJ stoji. Asteroid pomeni podoben majhni zvezdici, če slovenimo zvezdek, in je sopomensko z malim planetom. Torej nekaj majhnega, kar ne ločimo s teleskopom in je v Osončju, tipično med Marsom in Jupitrom.
Sedaj smo malo napredovali, asteroidov je polno povsod eni celo napadajo planete. :wink: Asteroidi so telesa, ki so premajhni, da bi bili okrogle oblike (težnost imajo premajhno). Navzdol ni meje, kdaj imamo opravka z meteoroidom? :?: Pred par leti je v zavest prišlo, da obstaja še ena kategorija malih teles- pritlikavi planeti- Pluton, Sedna, UB313, Ceres ... . Ta telesa imajo dovolj veliko težnost, da so okrogle oblike. Problem je zgornja meja. Kdaj je planet planet (debata okoli statusa Plutona) in ne pritlikavi planet?
Sedaj smo pri planetih, do kdaj je planet planet? Planet je po zelo starem prepričanju, zvezda, ki se premika- premičnica! Če je prevelik, ima več kot 13 mas Jupitra je rjava pritlikavka, ker naj bi pri tej masi potekalo zlivanje devterija v njihovih sredicah. Kaj če, ob nastanku ni bilo devterija ali ga je bilo zelo malo? :roll:
Glede malih teles v sistemih pri drugih zvezda (Kaj pa, če so sami?), jaz dodam pridevnik tuji. Npr. tuji planeti, tuji asteroidi, tuji meteoroidi, tuja zodiakalna svetloba. Če pa uporabljam žargon govorim/pišem o eksotih (tuji planeti) ali exotih (Slavistom lasje pokonci! :P ).
Sedaj pa še priporočilo, ki sem ga dal Andreji Gomboc, glede istega jezikovnega problema.
What's in a name? That which we call a rose,
By any other word would smell as sweet;

Uporabniški avatar
=)
Prispevkov: 444
Pridružen: 18.7.2004 22:28

Re: Ste vedeli...

Odgovor Napisal/-a =) »

NIKKI napisal/-a:
Sedaj pa še priporočilo, ki sem ga dal Andreji Gomboc, glede istega jezikovnega problema.
What's in a name? That which we call a rose,
By any other word would smell as sweet;
A ni to izvzeto iz Romea in Julije? Če se ne motim, sem se nekaj takega naučila na pamet, ker se je tako lepo slišalo. "O Romeo, zakaj si Romeo? Zataji rod, odreci se imenu. Samo tvoje ime je moj sovražnik, saj ti si ti, čeprav ne bi bil Monteg. Kaj pa je ime? Roka ni, ne noga, ne kak drug del človeka. Čemur se reče vrtnica enako sladko z drugim imenom bi dišalo". :oops:
Hmm...malo sem že pozabila.. :D Vem da je bilo noter tudi....Prisezi mi ljubezen, in jaz ne bom več Capuletova.
Kje so tisti časi, ko sem uspela brati tudi take knjige... :wink:

Robot
Prispevkov: 1
Pridružen: 4.2.2010 15:32

Re:

Odgovor Napisal/-a Robot »

David Fabijan napisal/-a:Iz slavistilnega stališča poplnoma, verjemem da imajo prav. Ampak moram priznati, da se mi sliši ulomčna črta izredno bedasto.
se strinjam :wink: :wink:

Odgovori