Kaj pa, če je bilo več velikih pokov?

[wert trew]

Ma, zakaj ste vsi tako nestrpni do drugačnega mnenja? To me čudi! V vseh zadevah greste na nož. Dobesedno. Kje je kaj prijaznosti, strpnosti, posluha? Za dobrega psihoanalitika bi bili slasten zalogaj, saj se že po nekaj stavkih vidi, da je prisoten hud dvom.
Pa lep pozdrav!

[ZdravaPamet]

Kaj je dobrega v prijaznosti in strpnosti?

[mriz]

Če se vsak teden najde nov nevedni vsevednež, ki začne ponavljati iste stare naivne neumnosti, ki so bile utemeljeno zavržene že zdavnaj, pač po določenem času strpnost in prijaznost nista pričakovana odziva. Če misliš, da si nekaj posebnega, se hudičevo motiš... postavi se v neskončno vrsto svojih klonov.

[wert trew]

Ha ha učenjaki, nimate radi, če vam kdo hodi v zelje in vam taca po lepo urejenih gredicah. Brez skrbi, pustil vas bom pri miru, da boste lažje razlagali tuje teorije, svojih zamisli itak nimate. Postavil se bom lepo v vrsto med debile in disciplinirano opazoval, kaj se dogaja tam gori na nedotakljivem stolpu znanja. Mogoče je celo, da se bo stolp podrl, kar se je že dogajalo.

Vse dobro vam želi Vaš wert trew

[ZdravaPamet]

Adijo!

[shrink]

Brez skrbi, pustil vas bom pri miru, da boste lažje razlagali tuje teorije, svojih zamisli itak nimate.

Tipično zgrešeno pričakovanje: Ta portal ni namenjen razlagam lastnih (naivnih) teorij, ampak razlagam uveljavljenih znanstveno sprejetih teorij. Spričo dejstva, da je vse večji prepad med znanstveno in laično publiko, so tolmači še kako potrebni.

Sicer pa sem že nekajkrat dejal: Raje 100 tujih dobrih citatov, kot en slab lasten. Da naivnih idej tipa:

Kaj pa če bi o velikem poku rekli tako
energija se je tako zelo skoncentrirala, da se je morala materializirati. Kker pa materija za razliko od energije rabi prostor, je zadeva eksplodirala.

niti ne omenjam.

Postavil se bom lepo v vrsto med debile in disciplinirano opazoval, kaj se dogaja tam gori na nedotakljivem stolpu znanja.

V očeh laikov bolj kot nedotakljiv, je nedosegljiv.

Mogoče je celo, da se bo stolp podrl, kar se je že dogajalo.

Ampak ne zaradi naivnih, verskih ali šarlatanskih idej.

[=)]

Ma, zakaj ste vsi tako nestrpni do drugačnega mnenja? To me čudi! V vseh zadevah greste na nož. Dobesedno. Kje je kaj prijaznosti, strpnosti, posluha? Za dobrega psihoanalitika bi bili slasten zalogaj, saj se že po nekaj stavkih vidi, da je prisoten hud dvom.
Pa lep pozdrav!

Saj niso nestrpni. V bistvu si ti postavljal teorije in oni svoja stališča (ki so jih pridobili z učenjem, razmišljanjem, raziskovanjem...) le zagovarjajo... Malo burneje pa odreagirajo, ker je takih dosti.
V bistvu so kar v redu fantje...

P.S. Dober psihoanalitik bi bil dobremu psihoanalitiku slasten zalogaj.

[mojanona]

Ce druga vesolja nikakor ne interagirajo z nasim, potem ni nobene razlike med tem ali obstajajo ali ne. Trditev da smo eno izmed neskoncnega stevila vesolij je torej ekvivalentna trditvi, da je nase vesolje edino (in tudi ekvivalentna trditvi, da so zunaj nasega vesolja zmaji in gozdne vile). Nase vesolje je zakljucena in samozadostna celota.

Simultana eksistenca dveh stvari je lahko potrjena ali ovrzena samo, ce sta ti dve stvari kakorkoli povezani z opazovalcem / merilno napravo.

Meni se zdi, da teoretični fiziki pod pojmov druga vesolja mislijo tako imenovana paralelna vesolja. Služijo pa npr. za "many-worlds" interpretacijo
KM. V tem kontekstu se pravzaprav govori ponavadi o pojmu multiverse, vem vsaj za idejo, ki so jo predlagali teoretiki na področju teorije strune oz. bran;
po M-teoriji (če smo pošteni "teoriji") je naše vesolje eno od številnih multivers-ov, ki so v formi ene od D-bran. Naše bi recimo lahko bilo ujeto na
3D brani (vse interakcije) razen gravitacije, medtem ko bi gravitacija lahko "puščala" ven iz našega universa.
Skratka, če takole definiramo pojme, je vesolij (univerzumov) lahko več. Veliki pok bi potem lahko bil npr. posledica trka dveh universov. Je pa resnici
na ljubo to bolj matematični sci-fi, kot pa stvarnost (če je članstvo za stvarnost pogojeno z eksperimentalnim opažanjem).

Univerzumi naj bi bili med seboj lahko drastično drugačni - predpostavimo, da je vsako določeno s tistimi prostimi (?) parametri, ki jih vpelje SM.
Teorije strun na tem mestu ne morejo iti dlje, se pravi, ne znajo pojasniti od kod se vzamejo tako fino določene vrednosti konstant, zato vse več
strokovnjakov začenja verjeti v antropično načelo, katerega znanstevnega legitimost je sporna.

[=)]

- kaj je bilo pred našim prapokom? Nič?

Združitev pozitivne in negativne energije energijo izniči. Obratno - lahko iz praznega prostora nastane pozitivna in negativna (vezalna) energija. Tako se ustvari nova energija (snov) v vesolju.
Pojavu ko "nič" razpade v antienergijo in maso pravimo "zlom prostora".

[ZdravaPamet]

Ali mi lahko poveš, kaj je to pozitivna in negativna energija?

[=)]

Ali mi lahko poveš, kaj je to pozitivna in negativna energija?

Pozitivna oblika energije so fotoni. Negativna energija ali antienergija pa so vezalne energije.

Ko elektron pade v atomsko lupino nastane foton, ki odpotuje v vesolje - to je energijska grbina. Poleg tega se pojavi še vezalna energija v obliki ujetosti elektrona - to je energijska kotanja (ali antienergija ali energijski manjk). Foton in vezalna energija se torej pojavita v paru - pred padcem elektrona v atomsko lupino jih ni bilo.
In obratno: Elektron lahko atom zapusti v primeru, da od nekje dobi manjkajočo energijo - npr. da se vrne foton, zadene v elekton in ga izbije iz krožnice atoma. Tako se foton in vezalna energija izničita. Ne obstajata več. Elektron pa se lahko spet prosto giblje po prostoru.

Tudi v atomskem jedru je podobno. Nevtrone in protone združuje vezalna energija. Jedro vsebuje (+) energijo (v obliki mase) in antienergijo (vezalna energija)

Podoben princip se baje opazi tudi na nivoju še manjših delcev (npr. kvarkov)

Zlom prostora je torej nekakšno vrtinčenje energije. Iz energijsko izravnanega prostora, ki ne vsebuje niti mase niti energije, nastajata energija in antienergija. Oboje pa opažamo v obliki snovi.

Upam, da nisem preveč zakomplicirala...

[ZdravaPamet]

Ne, ne. Potencialna energija je nedoločena do konstante. Če bi si kje drugje izbral ničelno potencialno energijo elektrona kot v neskončnosti, bi seveda premaknil "ničlo". Torej, kaj naj s tem?
Glede energije fotona. Se strinjam. Ampak ne v vrstnem redu, kakor ga navajaš. Energija fotona je \(h\nu\), torej je pozitivna. Kakor tudi energija materialnega delca \(mc^2\gamma\).
Ostalega nisem razumel.

[=)]

Seveda lahko v osnovi katero koli energijsko stanje neke točke označimo kot nično energijsko stanje.
Ni pa to najbolj naravno. Če želiš najbolj preprosto razumevanje izbor ni nepomemben.
Zato vzameš model, kjer ravnina na energ. vrednosti e=0 predstavlja energijsko prazen prostor. (to je torej popolnoma prazen prostor, kjer ni ne snovi, ne energije)

Glede energije fotona. Se strinjam. Ampak ne v vrstnem redu, kakor ga navajaš.

Aha. Ja, prav imaš. Fotoni so pozitivna oblika energije. (bom popravila)

Kakor tudi energija materialnega delca

Na dva masna delca, ki se znajdeta v soseščini, delujeta dve sili. Prva je odbojna sila, ki je posledica (+) energijske singularnosti mas. Druga je privlačna sila, ki je posledica (-) antienergijske sinularnosti istih snovnih delcev.
Meriti jih ne moremo ločeno, lahko pa merimo gravitacijo - kot vsoto privlačne in odbojne sile. Meritve gravitacije kažejo, da privlačna sila prevladuje v primerjavi z odbojno. Iz tega sklepamo, da v snovnem delcu prevladuje količina antienergije v primerjavi s količino energije.

Ob tem moram še nekaj razložiti:
Energijsko polje okrog poljubne točkaste energijske singularnosti pada s kvadratom razdalje.
Recimo: Nekje v prostoru si zamislimo električni naboj obdan z elektrostatično energijo. Gradient energijske gostote si predstavljam kot energijsko zakrivljen prostor (energijsko grbino). Ko se v bližini pojavi druga energijska singularnost (naboj) jo sila po energijskem naklonu poriva v smeri zmanjševanja energije. Sila je torej odbojna.

Snov (po \(E= mc^2\)) vsebuje velike količine energije. Masni delec je torej močna energ. singularnost (-močno energ. polje). Bližina dveh masnih delčkov torej morala med njima povzročati močno odbojno silo.
Vendar vemo, da se delci med seboj zaradi gravitacije privlačijo.
Razlog se skriva v tem, da je masa energijska in antienergijska singularnost.

Enako kot sem prej opisala energ. grbino,si sedaj predstavljam energijsko kotanjo (antienergijo)
Če antienergijski singularnosti približujem drugo antienergijsko singularnost, se njuna antienergijska singularnost poveča. (energija obeh singularnosti se torej zmanjša). Iz tega vidimo, da deluje med dvema antienergijskima singularnostima privlačna sila.

[shrink]

Ob tem moram še nekaj razložiti:
Energijsko polje okrog poljubne točkaste energijske singularnosti pada s kvadratom razdalje.
Recimo: Nekje v prostoru si zamislimo električni naboj obdan z elektrostatično energijo. Gradient energijske gostote si predstavljam kot energijsko zakrivljen prostor (energijsko grbino). Ko se v bližini pojavi druga energijska singularnost (naboj) jo sila po energijskem naklonu poriva v smeri zmanjševanja energije. Sila je torej odbojna.

Snov (po \(E= mc^2\)) vsebuje velike količine energije. Masni delec je torej močna energ. singularnost (-močno energ. polje). Bližina dveh masnih delčkov torej morala med njima povzročati močno odbojno silo.
Vendar vemo, da se delci med seboj zaradi gravitacije privlačijo.
Razlog se skriva v tem, da je masa energijska in antienergijska singularnost.

Enako kot sem prej opisala energ. grbino,si sedaj predstavljam energijsko kotanjo (antienergijo)
Če antienergijski singularnosti približujem drugo antienergijsko singularnost, se njuna antienergijska singularnost poveča. (energija obeh singularnosti se torej zmanjša). Iz tega vidimo, da deluje med dvema antienergijskima singularnostima privlačna sila.

Hmmm, ne vem, kje si to pobrala, a zagotovo ne gre za priznane fizikalne opise. Vse skupaj mi zelo diši po Rozmanovem besednjaku iz njegove strani anti-energija.com, saj je recimo tale opis identičen tvojemu. Priporočam, da se ne naslanjaš na njegove razlage, saj so večinoma zgrešene, v ostalem pa po vrednosti ne presegajo filozofskih razglabljanj.

[=)]

Res je.

Priporočam, da se ne naslanjaš na njegove razlage, saj so večinoma zgrešene, v ostalem pa po vrednosti ne presegajo filozofskih razglabljanj.

Bom upoštevala tvoj nasvet.

Vendar me vseeno zanima kaj je (po tvoje) tisto, čemur ti praviš zgrešena razlaga.