=) napisal/-a:To res sprašuješ?Poznaš to?---> Kozarec na mizi do polovice napolnjen z vodo.
En vidi kozarec napol poln, drugi napol prazen...
Jaz osebno se ob takem "kozarcu" najprej vprašam - Zakaj oz Kako to da ni do vrha napolnjen? ali pa - Kaj pa, če kozarec razbijem? ali pa Le kdo se je spomnil name? Aja...pa seveda je zelo pomembno KJE je kozarec, na prtičku poleg rože, ali kozarec v zgubani starkini roki,...
Pač pogledi/razmišljanja...optimistični, pesimistični, in drugi....
Ne, to ne razloži ničesar. Predstavljal bi si, da je pozitivno razmišljanje razmišljanje tiste vrste (niti ne znam opredeliti), pri katerem so posledice tega akta pozitivne. Te so lahko samo biokemične. Te pa se v končni fazi od človeka do človeka različno manifestirajo. Torej, kaj naj s tem? Če nočeš razmišljati, pač ne razmišljaš. Če se hočeš počutiti dobro, razmišljaš o lepih rečeh. To pa je pogojeno s tvojim telesnim počutjem in siceršnjim stanjem v glavi. Se temu potem reče pozitivno razmišljanje? Ampak to je pač to, razmišljanje. Samo misliti o nečem ne spremeni praktično ničesar.
Dvomim, da lahko s posebno vrsto razmišljanja, odrekanja ali sprejemanja posebne vrsti misli, spremeniš počutje. Morda pod pogojem, da znaš prevarati um in telo.