bela pritlikavka, nevtronska zvezda, (super/hiper)nova, črna luknja
Kakšna je razlika med stanjema materije v beli pritlikavki in nevtronski zvezdi? Za oboje je navedeno ravnotežje med gravitacijskim kolapsom in principom Paulijeve izključitve, ki pravi da dva delca materije (proton/nevtron) ne moreta zasedati skupnega prostora.
Če paulijev princip pravi da dva nevtrona ne moreta zasedati skupnega prostora, kako se lahko potem razvije črna luknja ki je bistveno gostejša, ter za katero je navedeno da se vedno razvije če masa zvezde presega 5 kratno maso našega Sonca?
Kdaj privede do eksplozije zvezde (pojav nove) in kako lahko takrat nastanejo elementi težji od železa ki po navedbah ne morejo nastati v jedru zvezde med njenim življenjem?
smrt zvezde
Re: smrt zvezde
Paulijeva prepoved velja tako za elektrone kot za nevtrone, glej:rtzhrs napisal/-a:Kakšna je razlika med stanjema materije v beli pritlikavki in nevtronski zvezdi? Za oboje je navedeno ravnotežje med gravitacijskim kolapsom in principom Paulijeve izključitve, ki pravi da dva delca materije (proton/nevtron) ne moreta zasedati skupnega prostora.
http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... li.html#c2.
Pri belih pritlikavkah se gravitaciji upira degenerativni tlak elektronov:
http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... ar.html#c3,
medtem ko pri nevtronskih zvezdah gravitaciji nasprotuje degenerativni tlak nevtronov:
http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... ar.html#c3.
Če gravitacija preseže tlak nevtronov, zvezda pač kolapsira v črno luknjo.rtzhrs napisal/-a:Če paulijev princip pravi da dva nevtrona ne moreta zasedati skupnega prostora, kako se lahko potem razvije črna luknja ki je bistveno gostejša, ter za katero je navedeno da se vedno razvije če masa zvezde presega 5 kratno maso našega Sonca?
Do pojava pride v binarnih sistemih: ena od zvezd, ki se spreminja v rdečo velikanko, lahko izgubi nekaj vodika, njegov stik z drugo zvezdo - belo pritlikavko - sproži njegovo fuzijo.rtzhrs napisal/-a:Kdaj privede do eksplozije zvezde (pojav nove) in kako lahko takrat nastanejo elementi težji od železa ki po navedbah ne morejo nastati v jedru zvezde med njenim življenjem?
http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... va.html#c1
Re: smrt zvezde
Imam par urašanj in bi bil zelo hvaležen tistemu ki mi jih razloži.
1.) Ko zvezdi tipa Sonce v jedru zmanka vodika za spajanje v helij, je hidrostatično ravnovesje v zvezdi porušeno. Tlak zaradi fuzije v jedru ne nasprotuje več gravitecijskemu privlaku in zvezda začne kolapsirati. Pri tem se segrava kot vsak običajen plin ki se mu manša volumen (v skladu s termodinamiko). To se dogaja dokler temperatura in pritisk v jedru ne dosežeta praga pri katerem se začne helij spajati v ogljik. ko se fuzija spet zažene se spet uspostavi ravnovesje. Pri tem pa se zgodi, da se zunanji predel zvezde močno napihne. Kasneje ga zvezda med zaganjanjem fuzie med težjimi elementi lahko odrine od sebe in se ovoja znebi. Zakaj se zunanje plasti zvezde razširijo?
2.) Če je zvezda dovol velika, spaja elemente vse do železa. Tam se ustavi. Železo ima največjo vezavno energijo, zato je to pričakovati. Ker v železnem jedru ni več fuzije se ta krči. Skrči se tako močno da v mnogih primerih premaga tlak elektronske degeneracije in elektrone potisne v jedra atomov. Tam se zgodi zajetje K elektrona (podobno kot razpad beta), kar pomeni, da proton zajame elektron. Pri tem nastaneta nevtron in elektronski nevtrino. Predstavlajm si da na ta način nastane nevtronska zvezda, ko enkrat tlak zaradi degeneracije nevtronov ustavi kolapsiranje. Ne razumem pa zakaj se zraven zgodi še supernova. Zvezdi se med kolapsiranjem jedra močno poveča izsev, ves material ki je v zunanjih plasteh pa odrine v prostor. Od kod taka burna reakcija. Našel sem nekaj razlg ki kot razlog navajajo ogromno število nevtrinov ki nastanejo pri zajetju K in letijo iz jedra zvezde na vse strani. Razlage nikjer niso bile bolj specifične, sam pa si ne predstavljam zakaj bi plaz nevtrinov povečal izsev zvezde oziroma razbil njene zunanje plasti, saj nevtrini le slabo interreagirajo z snovjo.
3.) Če zvezda ni dovol velika spaja elemente le do ogljika, mogoče kisika. Potem jedro kolapsira. Sesedanje ustavi tlak degeneracije elektronov. Nastane bela pritlikavka. Tudi ta pa med kolapsiranjem jedra zunanje plasti odrine od sebe. zakaj?
4.) Kdaj med supernovo nastanejo elementi težji od železa? Za nastanek, naj bi potrebovali visokoenergijske nevtrone, ki imajo dovol energije, da premostijo energijsko bariero in se vežejo v železova jedra (rapid addition of neutrons se reče angleško slovenskega strokovnega izraza pa ne poznam). V eno atomsko jedro se jih veže precej, potam pa počasi razpadajo z beta minus razpadom v protone in nastajajo kovine težje od železa. od kje pridejo te nevtroni ki se vežejo v želzova jedra. a so to tisti nevtroni, ki nastanejo pri zajetju K med kolapsiranjem.
Malo me frustrirajo ta vprašanja saj nikjer ne najdem odgovorov. Na predavanjih astronomije smo sicer to vse jemali ampak mene ni bilo. Zdaj pa brsjkam po vikipediji in podobnih straneh da bi si stvari razčistil. Prosim na pomoč. Hvala
1.) Ko zvezdi tipa Sonce v jedru zmanka vodika za spajanje v helij, je hidrostatično ravnovesje v zvezdi porušeno. Tlak zaradi fuzije v jedru ne nasprotuje več gravitecijskemu privlaku in zvezda začne kolapsirati. Pri tem se segrava kot vsak običajen plin ki se mu manša volumen (v skladu s termodinamiko). To se dogaja dokler temperatura in pritisk v jedru ne dosežeta praga pri katerem se začne helij spajati v ogljik. ko se fuzija spet zažene se spet uspostavi ravnovesje. Pri tem pa se zgodi, da se zunanji predel zvezde močno napihne. Kasneje ga zvezda med zaganjanjem fuzie med težjimi elementi lahko odrine od sebe in se ovoja znebi. Zakaj se zunanje plasti zvezde razširijo?
2.) Če je zvezda dovol velika, spaja elemente vse do železa. Tam se ustavi. Železo ima največjo vezavno energijo, zato je to pričakovati. Ker v železnem jedru ni več fuzije se ta krči. Skrči se tako močno da v mnogih primerih premaga tlak elektronske degeneracije in elektrone potisne v jedra atomov. Tam se zgodi zajetje K elektrona (podobno kot razpad beta), kar pomeni, da proton zajame elektron. Pri tem nastaneta nevtron in elektronski nevtrino. Predstavlajm si da na ta način nastane nevtronska zvezda, ko enkrat tlak zaradi degeneracije nevtronov ustavi kolapsiranje. Ne razumem pa zakaj se zraven zgodi še supernova. Zvezdi se med kolapsiranjem jedra močno poveča izsev, ves material ki je v zunanjih plasteh pa odrine v prostor. Od kod taka burna reakcija. Našel sem nekaj razlg ki kot razlog navajajo ogromno število nevtrinov ki nastanejo pri zajetju K in letijo iz jedra zvezde na vse strani. Razlage nikjer niso bile bolj specifične, sam pa si ne predstavljam zakaj bi plaz nevtrinov povečal izsev zvezde oziroma razbil njene zunanje plasti, saj nevtrini le slabo interreagirajo z snovjo.
3.) Če zvezda ni dovol velika spaja elemente le do ogljika, mogoče kisika. Potem jedro kolapsira. Sesedanje ustavi tlak degeneracije elektronov. Nastane bela pritlikavka. Tudi ta pa med kolapsiranjem jedra zunanje plasti odrine od sebe. zakaj?
4.) Kdaj med supernovo nastanejo elementi težji od železa? Za nastanek, naj bi potrebovali visokoenergijske nevtrone, ki imajo dovol energije, da premostijo energijsko bariero in se vežejo v železova jedra (rapid addition of neutrons se reče angleško slovenskega strokovnega izraza pa ne poznam). V eno atomsko jedro se jih veže precej, potam pa počasi razpadajo z beta minus razpadom v protone in nastajajo kovine težje od železa. od kje pridejo te nevtroni ki se vežejo v želzova jedra. a so to tisti nevtroni, ki nastanejo pri zajetju K med kolapsiranjem.
Malo me frustrirajo ta vprašanja saj nikjer ne najdem odgovorov. Na predavanjih astronomije smo sicer to vse jemali ampak mene ni bilo. Zdaj pa brsjkam po vikipediji in podobnih straneh da bi si stvari razčistil. Prosim na pomoč. Hvala
Re: smrt zvezde
Hvaka. te strani pa nisem poznal. Marsikaj mi je že bolj jasno.
Še vedno ne razumem zakaj bi pri supernovi nevtrini sprožili udarni val. Nekje sem še našel pojasnilo, da udarni val sproži hitro adiabatno krčenje železnega jedra. Nikjer ne najdem uporabne razlage. Najbrž je to huda dinamika fluidov in že čisto drugo področje (kako nastane udarni val), ampak vsaj približno bi rad razumel mehanizem . od kje vsa ta energija, ki vse zunanje plasti zvezde odnese od jedra.
Še vedno ne razumem zakaj bi pri supernovi nevtrini sprožili udarni val. Nekje sem še našel pojasnilo, da udarni val sproži hitro adiabatno krčenje železnega jedra. Nikjer ne najdem uporabne razlage. Najbrž je to huda dinamika fluidov in že čisto drugo področje (kako nastane udarni val), ampak vsaj približno bi rad razumel mehanizem . od kje vsa ta energija, ki vse zunanje plasti zvezde odnese od jedra.