Se strinjam. Vprašanja "zakaj" so za znanost bolj temeljna in težja kot pa vprašanja "kako". Neprimerno težje je odgovoriti na vprašanje, kako neka stvar deluje, kot pa zakaj tako deluje."Vendarle vprašanje zakaj v svojem bistvu ne sprašuje po smislu. Zakaj je preprosto vprašanje, ki nas usmerja v radovednosti že od otroštva, vprašuje po nečem globljem od tistega, na kar se nanaša.
Iz matematične prakse, da se postavi aksiome (ki so izhodišča, nedotakljiva z zakaj) in na njih gradi, izvira občutek, da je s fiziko enako. Pa ni. Nikoli nismo, in tudi danes ne vemo, katere reči so v fiziki temeljne (torej nekako analogne aksiomom), katere pa so posledica globljih principov. Vprašanje zakaj je že večkrat poglobilo naše razumevanje kozmosa, in ga verjetno bo tudi v prihodnje."
Pretežno filozofska razprava, ki sem jo spremljal na zadnjih nekaj straneh je bila sicer zanimiva in na trenutke celo polemična, toda po moje ni bistveno relevantna za znanost in našo centralno paradigmo. Filozofi štejejo svojo filozofijo za nekakšno "metaznanost", kar bi naj pomenilo, da je bolj holistična kot znanost sama v razlagi sveta.
Tu bi morali prisluhniti Wittgesteinu in njegovemu opozorilu:
"Moji stavki nudijo pojasnitev s tem, da jih bo tisti, ki me je razumel, na kraju spoznal za nesmiselne, ko se bo skoznje - na njih - povzpel iz njih. (Mora tako rekoč odvreči lestev, potem ko je splezal po njej.) Te stavke mora prevladati, potem bo videl svet pravilno". (6.54).