Ni res, da se je mogoce dogovoriti karkoli. Druzba presega posameznika in pomen kot dogovor na druzbeni ravni gre mimo posameznika. Lahko silis s svojimi pomeni kolikor hoces, ampak nihce ne ve kaj se bo obdrzalo v jeziku in kaj ne (ce sploh kaj). Tudi ni res, da se je mogoce dogovoriti karkoli. Vprasanje je, kaj sploh karkoli je? Tisto, kar ze imamo, ocitno ze imamo v besedah. Torej si ne rabis izmisljevati pomena, ker ga ze imas. Tisto, cesar se ni, kako pa naj o tem sploh govorimo? To vprasanje je naslovljeno na filozofijo, ne na znanost.Roman napisal/-a:Pomen je dogovor. Arbitrarnost je tu pleonazem, saj se je mogoče dogovoriti karkoli. Smisel dogovora pa je, da se dogovora držimo.
Ti pravis, da ce js opustim neko predpostavko, da sem v resnici predpostavil opuscanje te predpostavke?Roman napisal/-a:Samo ob vnaprejšnji predpostavki, da (neodvisne) realnosti ni. Memento krožno sklepanje.
Natancneje, tako se je malo nazaj problemi dobro izrazil: človek se šele rodi, ko "izmisli" jezik.Roman napisal/-a:Torej se realnost začne z nastankom človeka?
Seveda jezik v strukturalnem smislu..
Zakaj bi se pravzaprav s tem ukvarjal? Se vedno bolecine izpred stoletij, ko je vera zatirala znanost, zdaj pa se je to povratno sovrastvo znanosti do vere skozi generacije ohranilo? Tezko me bos preprical, da je karkoli drugega. Gre se le za spopad diskurzov, boj za oblast.Roman napisal/-a:To je v bistvu žalostno. Kakor se mora ateist veliko več ukvarjati z vero in teologijo kakor kak vernik.
Treba je ziveti v znanstvenem okolju, v znanstveni miselnosti, v sistemu, kjer ima ogromen (pozitiven in negativen) vpliv na nasa zivljenja prav znanost,.. Sploh se v praksi izkaze, da taksne trditve "saj ti tega ni treba, ce noces" stojijo na tankem ledu.Roman napisal/-a:Ni. Zakaj bi bila? Ničesar znanstvenega ti ni treba kupiti.
Ni receno, namrec ni vsak nauk matematicni model, kjer bi se dalo preverjati resnicnost ali neresnicnost svojih trditev. Recimo zgodnji strukturalizem je imel tezave s pojasnjevanjem zgodovinskosti, in to je bila mocna motivacija za nadaljni razvoj tega diskurza. Pa tukaj ni nobenih protislovij. Najdejo se pac sibke tocke, ki so nezadovoljivo razdelane.Roman napisal/-a:Na ta način lahko rušiš samo nauke z notranjimi protislovji, teh pa praviloma ni, oziroma prideš do njih lahko samo od zunaj. V bistvu lahko katerikoli nauk sesuješ samo z očitkom arbitrarnosti, ampak ta arbitrarnost pride od zunaj. Po drugi strani pa sploh ni nobenega problema, ker naj bi bili itak vedno znotraj. In zmeda je popolna.
Vse kar imamo je clovesko razumevanje, ne moremo preko tega. Ideja o "neodvisni realnosti" je le clovesko razumevanje tega koncepta, ni tako da bi to lahko bilo neodvisno od nas.Roman napisal/-a:Zakaj bi obstoj neodvisne realnosti bil temen?
Zakaj bi morala biti realnost odvisna od človeškega razumevanja?
Znanost lahko zivi povsem samostojno in se ji ni treba ukvarjati s filozofskimi vprasanji. Isto kakor mizar ne rabi poznati fizike za svojo obrt, isto znanost ne rabi poznati filozofije. Tezava, ki jo vidim je dvojna: najprej to, da se znanost zeli ukvarjati s filozofskimi vprasanji. Druga plat tega pa je ta, da znanost zeli uveljavljati kontrolo nad filozofijo. Oboje se mi zdi sporno, znanost naj ostane na svojem (tako kot mizar), filozofijo pa naj prepusti sami sebi.Roman napisal/-a:Prav, nisem prebral, zato ne morem soditi. Ampak, če je tvoja trditev točna, znanost pa lepo živi, oziroma so njene težav iz drugega naslova, je vprašanje, ali se mora znanstvenik s tem res ukvarjati. Kaj bi s tem pridobil?