Rock napisal/-a:ZdravaPamet je napisal/-a:Vrednote ... to so reči, dejanja, barva kože, barva oči, poklic, spol, vera itd ?
To niso vrednote. (To spada v že prej omenjeni nemški SEIN /ali dejstva, kajstvo/).
Glej, prosim, uporabljaj enostavne izraze, ali pa jih razlagaj sproti, ker žal nisem dovolj podučen, da bi jih razumel.
Sicer pa se spet skrivaš. Če neki reči praviš, da je dejstvo, "kajstvo", inherentno posamezniku, kasneje pa ga na podlagi tega "vrednotiš", počneš točno to, kar sem rekel prej: diskriminiraš in daješ prednost drugim ljudem na podlagi "vrednosti" teh "dejstev". Saj to ni vedno slabo, priznam. Običajno, četudi ne želimo vedno, najprej z očmi in ušesi opazimo človeka in si naredimo vtis o njem. Ampak jaz se nanj ne bi dosti oziral, ker občutek ni zanesljiv, vrednote pa so izmišljene, so tvoja izmišljotina, torej kaj boš iz tega povlekel drugega kot diskriminacijo?
Rock napisal/-a:ZdravaPamet je napisal/-a:Rad bi te opozoril, da nisem govoril o njem kot zgodovinski osebnosti, na tem krščanstvo ne temelji. ).
Misliš, da tako pravi RKC?
Pa tudi, če bi, je moje mnenje drugačno.
Razumem, da nisi advokat rimokatoliške skupnosti, ampak ni ti potrebno v njenem imenu zagovarjati njeno stvar. Sama se je že večkrat izdala. Krščanstvo stoji in pade na Jezusu Kristusu. On je edini stik človeka z njegovo mogočno diktatorstvojo, Veliko vodjo Jahvejem. S Kristusom je prišel kralj na Zemljo in očistil človeštvo grehov v zameno za večno suženjstvo. Če Jezusa Kristusa ni bilo ... odpade celotna nova zaveza.
Hanuman napisal/-a:Resnicoljubnost, usmiljenje, čistost in strogost so temeljne civilizacijske vrednote in so prisotne samo v religioznem človeku, ki se drži omejitev, ki jih narekujejo sveti spisi.
S tem diskriminiraš vse tiste, ki ne morejo verjeti, ker so tako narejeni. Torej, za kakšne "vrednote" gre? Gre za diskriminatorno označevanje ljudi po posameznikovi prosti presoji. Namesto, da bi to zadržal zase, razširjaš te vrednote čez ves človeški rod.
kren napisal/-a:Kaj pa je s to predpostavko: da se mora teorija potrditi z eksperimentom? Je ta tudi pogresljiva? Ali pa logika kot taka, torej kot nacin misljenja, ali je pogresljiva? Ne mislim na aksiome (za katere nam je zgodovina pokazala, da tudi niso vecni), ampak na logiko kot orodje, ki iz aksiomov vidi sklepe, podaja vzrocno-posledicne zveze, ipd. V splosnejsem smislu bi si pomagal s Heideggrovo formulacijo: znanost popredmetuje naravo, izrodi jo v predmete, v matematicni zasnutek, s katerim potem dela. To popredmetovanje narave je tudi nekaj od tistega, kar mocno dvomim, da bi se v znanosti lahko pogresilo. Zato js mislim, da je znanost prav tako vezana na taksne in drugacne predpostavke, ki se ne spreminjajo. Pravzaprav to niti niso toliko predpostavke, ampak bolj se gre za nacin misljenja (popredmetovanje narave).
Prva stvar, ki mi je prišla na pamet, je: mar ne počno tega možgani na splošno. Torej gre le za manifestacijo miselnih procesov. Saj lahko kako drugače kot vzročno-posledično razumeš svet in operiraš v njem. Sam bi šel tako daleč, da bi trdil, da bo tvoje "popredmetenje" ekvivalentno mojemu, če se vsaj ne izključujeta. Z drugimi besedami, izmisliš si lahko sekundarno formalno logiko, ki bo ekvivalentna obstoječi, pa s tem ne boš dogmatiziral nove znanosti, ne boš ustvaril nobenih novih "resnic". Seveda obstaja možnost, da razviješ boljšo teorijo, ampak tako pač je v znanosti.
kren napisal/-a:
Js takole na to gledam: seveda bi rekel, da planeti krožijo okoli sonca, ampak ne zato, ker bi verjel da je to resnica ("realnost"), ampak zato, ker je danes taka ideologija. In to ni nekaj slabega, ideologija je samo način kako so družba in družbeni vzorci organizirani, in kako se vedno znova reproducirajo (sicer bi sledil propad te družbe). Torej, znanost je ideologija (seveda poleg drugih) današnje družbe, in nam omogoča njeno preživetje. Seveda obenem določa pot družbe v prihodnost (kakor vse ideologije) in jasno, vse to se v človeški psihi dogaja nezavedno.
Pomembno pri tem, in to ni zraslo na mojem zelniku, ampak sem se naučil pri strukturalistih, mi je to, da so te definicije in pogledi neodvisni od znanosti, neodvisni od sklicevanja na resnico, neodvisni od sklicevanja na realnost.
No, saj tukaj se gre že za čisto drugo debato. Skratka, me veseli, da je vzvišenost (tudi) znanosti podvržena kritiki.
Tja, ja in ne, ne?
Bom namesto planetov raje dal drugo primero: Zemlja je okrogle oblike, ni ravna. To ne more biti ideologija, kolikor jo oči prepoznavajo. In dejansko ni potrebno biti o tem poučen, posameznik se za določeno ceno lahko prepriča na lastne oči. Valentina Tereškova (Tereshkova) se je na lastne oči prepričala, da nikakor ni ravna. Če bi tako menila, ker gradi na neki svoji ideja sveta, bi bila Zemlja ideološko ravna. Ampak ni ne ravna in njena okroglost ni ideologija. Kar ti skušaš povedati, če smem biti predrzen in domnevati, je, da je realnost, kakor so jo zaznali naši predniki, prešla v ideologijo, zato ker posameznik poskusa ne more ponoviti in mora zaupati zapisu. In z njim gradi svoj svet, vso "mahnizirano" stvarnost, vse vzorce delovanja itd. Seveda je določeno zaupanje potrebno, ampak ni slepo, vendarle to vidiš. V trenutku, ko skušaš udejaniti to, kar si slišal pri fiziki, ti z nekaj truda uspe. Čiste ideološke pogruntavščine ne bi spravil v pogon.
Drugače pa glede vzvišenosti znanstvenikov. Moraš razumeti, da se ljudje kot je Richard Dawkins, Stephen Hawking, ljudje kot so bili Albert Einstein, Niels Bohr, Richard Feynman, ukvarjajo z najintimnejšimi podrobnostmi Narave, ki so včasih tako skrite, da jih najbolj ostro oko komaj opazi. Leta in leta so tavali v temi, da bi naposled le zakričali, ponižno seveda, "hevreka!". Narava se jim zdi tako imenitna, tako lepa, teorija o njej elegantna in mogočna, da jo želijo na vsak način deliti. Njihov pristop seveda ni: verjemi, sicer te čaka večna poguba; temveč nastopajo s slikami, izračuni, napovedmi, izdelki. Nekaj čisto drugega ponujajo kakor religija. Upam si trditi, da nekaj precej, precej bolj pomirljivega, znosnega, humanega... Pomisli sedaj, da jim pride nasproti, običajno v isti debati, nekdo, ki trdi, da so spermiji živa bitja. Znanstveniku, ne da bi sploh pomislil, da bi ravnal z njimi kot z živimi bitji, najprej pade na pamet: "zakaj se ta oglaša, če pojma nima". Seveda se oglaša, in ni mu treba nič vedeti, ker mu običajno ljudje sledijo. Pa smo spet tam... Že misel na to, da bi bili spermiji živa bitja, implicira, da je moški pri spolnem odnosu kriv genocida lastnega potomstva. Neznosno stanje! In imej v mislih znanstvenika, ki ti želi razložiti proces spočetja, oseba v
talarju pa mu teži s svetostjo spermijev. Religija je močna erozija in mislim, da pravilno ugotavljaš, da gre za boj med znanostjo (idr...) in religijo (idr...).
Večkrat sem zasledil, da omenjaš Nietzheja. Nekaj njegovega sem bral, ampak davno tega. Imam pa v spominu, da nisem bil zadovoljen z njegovimi sklepanji, potem ko sem prebiral kritiko njega. Ne vem kdo ga je totalno posvinjal. Kar imam v spominu je to, da naj bi Nietczhe trdil, da je ljubezen do krščanskega boga obsojena na propad, ker naj bi bila posledica strahu. Ampak ne upošteva tega, da bi lahko posameznik čutil tako ljubezen kot strah enakavoredno močno. Kar pa Nietzche smatra za eno in isto (v smislu: zakaj ljubezen, zakaj ne strah). Skratka... Nietzche se mi je vedno zdel zelo hladen, mrzel.
kren napisal/-a:Res je, cisto za vse stvari v nasem zivljenju lahko trdimo, da so druzbene - natancneje: vse se artikulira druzbeno. To pa pomeni isto kakor ideolosko. Pa ne to vzet kot nekej slabega, tukaj je slucajno naneslo da uporabljamo to besedo, ki sicer nima dobrega ugleda (Lacan uporablja termin 'red Simbolnega', ce je to kaj bolje).
No, seveda, obadva delava v družbi. Če želiš ideološko, simbolno. Ampak sem ter tja, ko gre za preskus resnice, zapustiš domeno ideologije in vstopiš v znanstveni poskus, poskus v Naravi.