Usoda ali samo naključnost

Argumentirane razprave o filozofskih vprašanjih.
Gost

Wolframova teorija o Vesolju

Odgovor Napisal/-a Gost »

Roman, čisto naključno sva se pogovarjala o celičnem avtomatu kot nekakšni prispodobi.

Vilko Novak-Čipči je v svojem kratkem pregledu dogajanj na področju znanstvene fantastike v Mojem Mikru 9 (september 2002) 108-109 zapisal naslednje:

"In naj sklenem s teorijo Stephena Wolframa, ameriškega matematičnega genija, ki je v zajetnem delu Nova vrsta znanosti ne dolgo tega ponudil ne zelo blazno razlago, da je vesolje izdelek računalnika, nekakšnega celularnega avtomata, ki deluje v kozmosu in na slepo ustvari zdaj to, zdaj ono, od Biblije do Chopinovega preludija."

Čisto naključje? Sem že pozabil na Vilkove besede. Tako, da lahko vključiva še to v pogovor. Da o številu 42 niti ne govoriva___

Roman
Prispevkov: 6600
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Odgovor Napisal/-a Roman »

Naključnost je ena od stvari, ki je niti ne znamo dobro definirati, še manj pa si jo znamo predstavljati. V svetu opažamo, da se nekateri dogodki zgodijo sočasno oziroma povezano in temu rečemo vzročne povezave (ne da bi v resnici vedeli, kaj to je). Da bi vzročnost nekako razumeli, smo izumili sile, s katerimi pojasnjujemo medsebojne vplive med telesi. Ampak da bi razumeli nepovzročenost = naključnost, pa se zdi, da presega sposobnosti našega zaznavnega aparata.

In če je svet celični avtomat, matrica, stvarstvo, je ta razlaga še vedno pomanjkljiva, saj nikakor ne moremo odgovoriti na vprašanje, kdo je to ustvaril, ali še bolj, kdo je ustvaril stvarnika. Do mistike in teizma pa je potem samo še pol koraka.

Ja, ZF je gotovo v krizi. Kakor da bi bile vse teme že izpete, vsi odgovori že izfantazirani, da res vse nove ideje in fantazije pridejo le še iz vrst znanosti. Po drugi strani pa jaz vidim ZF kod posebno vrsto pravljičarstva, ki ima pač namesto zgolj fantastičnih elementov še take, ki bi se lahko nekoč uresničili oziroma so lahko tehnično možni z znanjem neke prihodnje dobe. Ampak ali je smisel ZF res v napovedovanju tehnološkega razvoja? Če se poglobimo v sporočilnost ZF, vidimo, da gre pri resnih delih predvsem za moralno vzgojna sporočila (značilnost pravljic), morda celo kot (tudi ideološko obarvano) svarilo pred "vdajanjem" tehničnemu napredku, znanstveno tehnična kulisa pa kvečjemu priliva adrenalin.

fernando

nakljucje kot ena od moznih kombinacij

Odgovor Napisal/-a fernando »

nase vesolje je uresnicenje kombinacije nakljucje. ob toliko nakljucjih clovek ne more mimo, da ne bi pomislil, da ne gre za nakljucja ampak tudi to je nakljucje , da se lahko o tem sprasujemo. ce verjetnost za neki dogodek ne obstaja je primer tega ne-obstoja nase vesolje.popolno nakljucje.

Roman
Prispevkov: 6600
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Odgovor Napisal/-a Roman »

Fernando, uresničenje katere kombinacije pa? In verjetnost ni nekaj, kar bi kar tako obstajalo ali ne obstajalo, izumil jo je človek in jo tudi človek zna ali pa ne zna izračunati. Naključnost pa je po drugi strani definirana kot nepovzročenost. Naključen dogodek se zgodi brez vzroka.
Zadnjič spremenil Roman, dne 19.12.2003 21:56, skupaj popravljeno 1 krat.

fernando

hmm

Odgovor Napisal/-a fernando »

nakljucen dogodek se zgodi brez vzroka?strinjam se, da brez pojasnjenega vzroka-nakljucje velja do takrat dokler ne pojasnimo in zdi se , da bo vesolje se dolgo nakljucje. Jaz si domisljam, da detalji taksnega nakljucja lezijo v pojavu v katerem vesolje je, torej vesolje nima odgovorv na to kaj je, kako pa deluje to ima, vendar vzroki zakaj tako spet lezijo na drugi strani. Mogoce pa je vse skupaj obratno. Mi smo na notranji strani balona, ki je nastal z nekim obratnim pritiskom. okoli nas je absolutna gostota. Balon poka in to so crne luknje. Snov izhaja nazaj v absolutno gostoto. Balon si domisljam v zelo nepravilni obliki. Ce je en delec prevec po moje ravnovesja nikoli ni. No ja ce bi morda odkrili kdaj se kaksen planetek podoben nasemu bi rekli, to pa ni vec nakljucje. Ne vem. :? Vse je v sklopu zacetnega dogodka, ki je bil cisto nakljucen.

gerchy

Odgovor Napisal/-a gerchy »

Ok, deluje. Krasno

Vsega nisem bral, pa vendar, moja teorija usode:

Usoda ne obstaja, je zgolj opij ljudstva. Nakljucja ne obstajajo, vse se zgodi s tocno dolocenim razlogom (teorija kaosa). Vsak zakaj ima svoj zato.
Nase zivljenje je povezano predvsem z nasimi odlocitvami, odlocitvami drugih (ponavadi nam bliznjim) in seveda spletom okoliscin.

Vnaprej zapisana zivljenjska pot ne obstaja.

joe

Odgovor Napisal/-a joe »

Vrhunec Miru doseže, kdor spozna Šivo (Boga) kot bolj subtilnega od subtilnega, kot obstoječega sredi nedojemljivega in nerazumljivega, kot stvarnika vesolja, kot imetnika mnogoterih oblik in kot edino Bitje, ki obsega celotno vesolje.
(Švetašvatara Upanišad)

Tam ni teme, tam ni ne dneva ne noči, niti obstoja niti neobstoja. Tam je le Šiva, Absolut. (Švatašvatara Upanišad)

Ta Najvišja Luč, ki se je projicirala kot celotno vesolje, kakor namočeno seme, ki vzklije - ta Najvišja Luč sem jaz. Jaz sem ta najvišja luč Brahmana, ki sije kot najnotranjejše bistvo vsega, kar obstaja. V resnici sem ta neskončni Brahman tudi ko se imam zaradi Nevednosti za individualni jaz. Zdaj, po nastopu spoznanja, sem res ta Brahman, ki je moja večna narava.
(Mahanarajana Upanišad)

S to daritvijo, naj moja Neskončna Bit postane prečiščena. Molim, da postanem Najvišja Luč, osvobojena vseh ovirajočih grehov in njihovih vzrokov, strasti v meni. S tem ciljem naj bo ta daritev ponujena v posvečeni ogenj.
(Mahanarajana Upanišad)

polonca
Prispevkov: 2
Pridružen: 22.10.2004 11:30

Odgovor Napisal/-a polonca »

Kaj pa če mi preveč ločujemo usodo od naključnosti? Kaj če je naključnost samo naše dojemanje, in se pač nek program, usoda, odvija tako, da se nam to zdi naključno? Glede na to da obstajajo fizikalni zakoni, se mi zdi malo verjetno, da se stvari kar tak slučajno dogajajo. Se zdi preveč popolno in skladno, da bi se kar tak naključno tak red spontano razvijal. Kakorkoli. Einstein je rekel: "Bog ne kocka."

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14610
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Odgovor Napisal/-a shrink »

polonca napisal/-a:Kaj pa če mi preveč ločujemo usodo od naključnosti? Kaj če je naključnost samo naše dojemanje, in se pač nek program, usoda, odvija tako, da se nam to zdi naključno? Glede na to da obstajajo fizikalni zakoni, se mi zdi malo verjetno, da se stvari kar tak slučajno dogajajo. Se zdi preveč popolno in skladno, da bi se kar tak naključno tak red spontano razvijal. Kakorkoli. Einstein je rekel: "Bog ne kocka."
Temu, kar ti praviš "naključnost", je eden od temeljnih mehanizmov Narave in vsekakor ni (samo) naše dojemanje. Ta mehanizem (naključnost/verjetnost/nedoločenost) pa najbolj popisuje kvantna mehanika, kateri vsi priznavajo, da je najbolj fundamentalna fizikalna teorija.

Einsteinovo reklo "Bog ne kocka" je svoj čas pomenilo njegovo nasprotovanje kvantni mehaniki. To teorijo je zavračal iz golega predsodka, saj je prisegal (tako kot ti) na deterministične teorije. Izkazalo se je, da je bil v zmoti.

Marjan
Prispevkov: 320
Pridružen: 25.12.2002 17:01

Odgovor Napisal/-a Marjan »

"Bog ne kocka."
Ne samo, da kocka. Včasih vrže kocke pod mizo, da jih ne moremo videti!

8) :wink:

Uporabniški avatar
Japi
Prispevkov: 230
Pridružen: 16.4.2004 17:17

Odgovor Napisal/-a Japi »

Če gledamo s stališča fizike, ki jo sedaj že kar dobro poznamo, je naklučje kvečjemu nek pojav oz. dogodek, ki ga slučajno nismo pričakovali in ne zaradi pomankljive teorije, ampak zaradi lastne površnosti. Mene bolj žene to, da mogoče obstaja še kaj, kar obstaja mimo učne snovi na faksu in s pomočjo katerega bom znal napovedati tudi npr točen absolutni čas razpada jedra, ne samo vrejetnost za razpad. Mislim, da je spraševanje o obstoju naklučja v bistvu vprašanje koliko natančno znamo nek naključen pojav napovedati.

bozo
Prispevkov: 22
Pridružen: 1.3.2005 20:16
Kraj: Ormož (kao)
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a bozo »

Ej, a bi kdo znal natančno definirati usodo?! Ker kolikor se meni zdi, je usoda eno samo protislovje. In to iz enega čist preprostega razloga. Amm, ok, človek se narodi. In mu je podana neka usoda, ali pa se to že zgodi prej. Amapak, potem bi morala biti usoda nad usodo, da bi določila kateri otrok oz. embrij (ali kakorkoli že), bi to usodo dobil. In ker verjamem v reinkarnacijo, o kateri usoda ničesar ne govori, bi morala biti še ena usoda, ki bi me spremljala od začetnega življenja, pa do razsvetljenja,... Hmm, težka zadeva,...
No, če bi kdo znal to malo bolj enostavno napisati, naj mi prosim le-to poda.
Ajde

Uporabniški avatar
mali
Prispevkov: 138
Pridružen: 7.5.2003 18:17
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a mali »

No, če bi kdo znal to malo bolj enostavno napisati, naj mi prosim le-to poda.
Egipčani so poznali Boga Sha-ou-i-an, ali Shai, v dobesednem prevodu:
Polna kašča-ptič-noži-svetlo bitje, ki je v steli tehtanja srca, desno spodaj upodobljeno kot človeško bitje (malo) in označuje Anijevo usodo.
Iz tega se je razvil Grški Apolon in naj bi bil odovoren za nastanek židovskega JHVH.

Prijetno brskanje!

Imajo pa hrvatje 2 obliki usode: Usud in Sudbina.
Vprašaj koga...

Uporabniški avatar
mriz
Prispevkov: 2036
Pridružen: 13.5.2004 23:52
Kraj: maribor

Odgovor Napisal/-a mriz »

Jaz vprašam tebe. Kakšna je razlika med definicijami teh dveh hrvaških besed?

Uporabniški avatar
mali
Prispevkov: 138
Pridružen: 7.5.2003 18:17
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a mali »

mriz napisal/-a:Jaz vprašam tebe. Kakšna je razlika med definicijami teh dveh hrvaških besed?
Hvala, da si me tako vprašal!

Eno je spremenljivo, eno pa ne. Ali pa je eno nadpomenka od drugega.
Nekoč sem nekje o tem čital. Priznam - ne vem. Bi pa rad vedel.
Imaš data?

Odgovori