Religija

Argumentirane razprave o filozofskih vprašanjih.
Odgovori

Katera vera je zate najboljša?

Budizem
16
23%
Hinduizem
3
4%
Islam
0
Brez glasov
Krščanstvo
19
27%
Drugo
33
46%
 
Skupaj glasov: 71

roberto11
Prispevkov: 1022
Pridružen: 17.11.2008 9:01
Kraj: Dolenjska

Re: Religija

Odgovor Napisal/-a roberto11 »

S tem ne nasprotujem navedemu odgovoru na vprašanje o svobodni volji, to je verjetno le neka druga pot, da pokažemo, da determinizma ni možno zagovarjati. Pravzaprav nam vsaka filozofija, ki vključuje koncept Drugega (tako ali drugače; vemo, da ni povsod čisto isto), lahko pove, da je z determinizmom opravljeno (vsaka resna filozofija doda tudi: prav tako s svobodno voljo). Koncept Drugega, uporabljen konstitutivno, odpravi vsak determinizem.
In kaj si s tem povedal ?
A je determinizem ali ga ni..a je nekdo Drug ali ga ni ?
Tukaj sem sicer malo na počez enačil Drugega in drugega človeka, ampak za ta primer mislim, da lahko vzamemo, da drugi človek spada k Drugemu (kaj manj tako ne more biti). Za ta primer, torej ubijanje, se strinjam z Levinasom, da ni možno ne vedeti in da vsakdo nosi odgovornost.
Kaj pa ubijanje živali ?
Kaj pa, ko je človek pod vplivom droge ali alkohola in se sploh ne zaveda kaj počne ?

Uporabniški avatar
kren
Prispevkov: 1651
Pridružen: 17.2.2005 12:54

Re: Religija

Odgovor Napisal/-a kren »

roberto11 napisal/-a:In kaj si s tem povedal ? A je determinizem ali ga ni..a je nekdo Drug ali ga ni ?
kren napisal/-a:S tem ne nasprotujem navedemu odgovoru na vprašanje o svobodni volji, to je verjetno le neka druga pot, da pokažemo, da determinizma ni možno zagovarjati.
roberto11 napisal/-a:Kaj pa ubijanje živali ?
Živali niso ljudje, kljub temu pa se z njimi ne ravna nespoštljivo (npr. mučenje, posiljevanje,...).
roberto11 napisal/-a:Kaj pa, ko je človek pod vplivom droge ali alkohola in se sploh ne zaveda kaj počne ?
Govora je o normalnem psihičnem stanju neke družbe.

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Religija

Odgovor Napisal/-a problemi »

roberto11 napisal/-a:
S tem ne nasprotujem navedemu odgovoru na vprašanje o svobodni volji, to je verjetno le neka druga pot, da pokažemo, da determinizma ni možno zagovarjati. Pravzaprav nam vsaka filozofija, ki vključuje koncept Drugega (tako ali drugače; vemo, da ni povsod čisto isto), lahko pove, da je z determinizmom opravljeno (vsaka resna filozofija doda tudi: prav tako s svobodno voljo). Koncept Drugega, uporabljen konstitutivno, odpravi vsak determinizem.
In kaj si s tem povedal ?
A je determinizem ali ga ni..a je nekdo Drug ali ga ni ?
Roberto11, brez zamere, prosim če si pošten, ali si ti razumel ta krenov tekst.
roberto11 napisal/-a:
Tukaj sem sicer malo na počez enačil Drugega in drugega človeka, ampak za ta primer mislim, da lahko vzamemo, da drugi človek spada k Drugemu (kaj manj tako ne more biti). Za ta primer, torej ubijanje, se strinjam z Levinasom, da ni možno ne vedeti in da vsakdo nosi odgovornost.
Kaj pa ubijanje živali ?
Kaj pa, ko je človek pod vplivom droge ali alkohola in se sploh ne zaveda kaj počne ?
Kaj je z živalimi?

Poleg tega ti kren z Levinasom odgovori: "Za ta primer, torej ubijanje, se strinjam z Levinasom, da ni možno ne vedeti in da vsakdo nosi odgovornost.". Če si želiš ga lahko razširiš tudi na živali. Pomeni pa, da se ne moremo zgovarjati na "nisem vedel", ker bi moral v odnosu do sočloveka "že vedeti", preden storiš nekaj neetičnega.

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Religija

Odgovor Napisal/-a problemi »

kren napisal/-a:Zaradi tega pomisleka ne razumem čisto dobro zakaj Lacan opusti hermenevtiko, ubistvu, v čem jo sploh zapusti? Hermenevtika, kakor si js predstavljam, načelno ne nasprotuje strukturalistični delitvi jezika na označevalec/označenec, niti ne nasprotuje npr. trditvi, da se označenec samo vzdržuje pod označevalno verigo in je samo njen učinek - hermenevtični horizont bi bil v tem primeru natanko odprta struktura označevalcev, ki jih od Realnega loči zev. Če vzamemo na ta način, potem je zev tista, ki hermenevtiki vedno priskrbi svobodo novih interpretacij, in označevalci so tisti, ki interpretacijo vedno vržejo v predrazumevanje njenih sestavin.
Mislim, da jo ne opusti (popolnoma zavrže), saj kaj takega niti ni mogoče, ker hermenevtika "omogoči" razlago (področje pomena). Pravzaprav, če se ne motim, oziroma upam da se bom pravilno izrazil: hermenevtika (razlaga) šele omogoči (ugotovi) determinizem (Vzrok); "Vendar pa ne samo, da je ta Vzrok začel učinkovati šele po določenemu časovnemu zamiku, ampak je dobesedno postal travma, tj. vzrok skozi odlog.". In mislim, da tudi sam v tem svojem tekstu ugotavljaš isto skozi vprašanje, ki ga zastaviš.

roberto11
Prispevkov: 1022
Pridružen: 17.11.2008 9:01
Kraj: Dolenjska

Re: Religija

Odgovor Napisal/-a roberto11 »

kren napisal/-a:
roberto11 napisal/-a:In kaj si s tem povedal ? A je determinizem ali ga ni..a je nekdo Drug ali ga ni ?
kren napisal/-a:S tem ne nasprotujem navedemu odgovoru na vprašanje o svobodni volji, to je verjetno le neka druga pot, da pokažemo, da determinizma ni možno zagovarjati.
roberto11 napisal/-a:Kaj pa ubijanje živali ?
Živali niso ljudje, kljub temu pa se z njimi ne ravna nespoštljivo (npr. mučenje, posiljevanje,...).
roberto11 napisal/-a:Kaj pa, ko je človek pod vplivom droge ali alkohola in se sploh ne zaveda kaj počne ?
Govora je o normalnem psihičnem stanju neke družbe.
Sem prebral, da ga ni možno zagovarjati......To pomeni, da ne obstaja ?

Sam menim, da tega ali je možno ga zagovarjati ali ne, nima smisla trditi, dokler ne poznamo v popolnosti vesoljnega delovanja.
Dokler ne poznamo vseh vzrokov in posledic, ne moreš trditi ali je determinizem ali ga ni.

Ne razumem tvoje trditve......"Živali niso ljudje, kljub temu pa se z njimi ne ravna nespoštljivo (npr. mučenje, posiljevanje,...).
Napisal si, da se z njimi ne ravna nespoštljivo, kar pomeni, da se ravna spoštljivo....v oklepaj pa si dal mučenje, posiljevanje.....

Čeprav živali niso ljudje, so ravno tako živa in čuteča bitja, predvsem tista višje razvita.
Kar pa ne pomeni, da so manjvredna.

Problemi wrote:
Roberto11, brez zamere, prosim če si pošten, ali si ti razumel ta krenov tekst.
Bolj ne, kot pa ja.
Ne razumem, kaj misli z "Drugi"........

Uporabniški avatar
kren
Prispevkov: 1651
Pridružen: 17.2.2005 12:54

Re: Religija

Odgovor Napisal/-a kren »

roberto11 napisal/-a:Sem prebral, da ga ni možno zagovarjati......To pomeni, da ne obstaja ?
To pomeni samo to, da ga ni možno zagovarjati (zato ker je vedno prisoten nek nepredvidljiv in slučajen element, ki stalno moti determiniranost, npr. Realno). To vprašanje "ali obstaja ali ne?" pa na tiho predpostavlja, da obstaja zunanji svet v katerem se vse stvari odvijajo. Ampak v mojem odgovoru ne potrebujem take predpostavke, na vprašanje determinizma lahko odgovorimo tudi brez tega.
roberto11 napisal/-a:Sam menim, da tega ali je možno ga zagovarjati ali ne, nima smisla trditi, dokler ne poznamo v popolnosti vesoljnega delovanja.
Dokler ne poznamo vseh vzrokov in posledic, ne moreš trditi ali je determinizem ali ga ni.
Če gledaš na ta način, potem pa verjetno še zelo zelo dolgo ne bomo mogli ničesar povedati o vprašanju determinizma (ker vseh vzrokov in posledic je zelo zelo veliko). Pravzaprav je posledic neskončno, torej na ta način nikoli ne bi mogli ničesar zagovarjati.
roberto11 napisal/-a:Napisal si, da se z njimi ne ravna nespoštljivo, kar pomeni, da se ravna spoštljivo....v oklepaj pa si dal mučenje, posiljevanje.....
To v oklepaju je mišljeno samo kot primer nespoštljivega ravnanja z živalmi, ki mu js nasprotujem.
roberto11 napisal/-a:Ne razumem, kaj misli z "Drugi"........
Drugi je mišljen kot nekaj, kar je radikalno ločeno od mene. To ni preprosto vsak predmet, ki nam pade na pamet ("drevo", "avto", "žoga",...), zato ker za te stvari nikoli čisto dobro ne vemo ali smo si jih mi izmislili, ali so morda kar del nas, ali pa so res tam nekje zunaj. To je pod vprašajem (recimo kot v filmu Matrica, ljudje niso vedeli, da tisto ni resničnost). Izkustvo Drugega pa poudarja ravno to: izkusili smo nekaj, kar nikakor ne more biti naše, vedno se nam izmika in vedno nam je zoperstavljeno. Npr. Levinas pravi, da nas smrt postavlja pred izkustvo Drugega (njegova definicija smrti je nemožnost možnosti). Namreč mi nikoli ne bomo "del smrti", nikoli je ne bomo razumeli, smrt nikoli ne bo ponotranjena v naše misli (nikoli ne bo zares prisotna). Smrt vedno ostaja zunaj nas in se absolutna upira vsakemu poskusu razumevanja. To je ravno zato, ker smrt za človeka pomeni prenehanje vseh njegovih možnosti, ki jih je kot človek kdajkoli imel. Torej nemogoče, da bi se šlo za našo izmišljotino, ker se gre za neko 'reč', ki je absolutno ločena od nas (tudi tukaj predpostavke realnosti sploh ne potrebujemo).

Pravzaprav nekateri gledajo tudi takole: izkustvo Drugega s tem konstruira (oz. dokazuje) zunanji svet. Namreč "dokazati" zunanji svet je sicer precej težko (npr. Descartes si je glede tega 'malo pomagal' z vpeljavo Boga).

Nekaj o tem je napisano tudi na Wikipedii. Bi pa tole še omenil: ne definirajo Drugega vsi enako, Lacan (ki ga je problemi prej izčrpno omenjal) to definira precej drugače. On pa pravzaprav enači Drugega z redom Simbolnega. Red Simbolnega pa je dobil, ko je povezal Freuda in strukturalizem. To je zdaj dolga zgodba, tudi o tem je nekaj napisano na Wikipedii (da omenim, Žižek je Lacanovec).

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Religija

Odgovor Napisal/-a problemi »

roberto11 napisal/-a:Problemi wrote:
Roberto11, brez zamere, prosim če si pošten, ali si ti razumel ta krenov tekst.
Bolj ne, kot pa ja.
Ne razumem, kaj misli z "Drugi"........
Kren ti je podal izčrpen odgovor, mogoče bi sam samo še dodal par besed glede Lacana:

"Označevalec* je konstitutivna enota simbolnega reda. Gre torej za element (beseda, fomen ali morfen, fraza, stavek), ki jemlje svoj pomen izključno iz relacijske pozicije do drugih označevalcev v simbolni mreži. Jezik je tako kot za na primer Sapirja (Po Godina, 1998) za Lacana ključen. Pod vplivom Levi-Straussa in Maussa razume govor kot “simbolno izmenjavo, ki povezuje človeška bitja”, “družbene strukture so torej simbolne (narave)” (Evans, 1996). Simbolni red je v prvi vrsti lingvistična struktura. Intersubjektivna razmerja so vedno »posredovana« še s strani tretjega elementa, simbolnega reda, ki ga Lacan imenuje veliki Drugi. Simbolni red je popolnoma avtonomen in ni definiran s strani naše biologije. Eksogamija nima genetkse podlage, vznikne iz povsem druge dimenzije – Simbolnega in zapolne horizont njenega pomena. Da je iz Simbolno izšlo iz Realnega, je torej zgolj iluzija (Evans, 1996)".

* O označevalcu si lahko prebereš v onem odgovoru ZdraviPameti, če pa te še kaj zanima ti pa bom, če bom sposoben, z veseljem odgovoril.

Uporabniški avatar
kren
Prispevkov: 1651
Pridružen: 17.2.2005 12:54

Re: Religija

Odgovor Napisal/-a kren »

problemi napisal/-a:Simbolni red je popolnoma avtonomen in ni definiran s strani naše biologije.
Js to vidim kot v tej prispodobi: biologija (fiziologija) je psom in mačkom priskrbela noge, da se lahko premikajo. Odprte so jim vse štiri smeri neba in lahko gredo kamorkoli - ampak kam bodo pa dejanski šli pa je njihova odločitev in to biologija (fiziologija) pusti zelo odprto. Enako kar se tiče Simbolnega: biologija (geni) definira človeka in priskrbi fiziološke mehanizme (normalno delovanje telesa,..) za red Simbolnega, ampak kakšen red Simbolnega pa dejansko nastane, pa pušča zelo odprto (imamo različne kulture, različna prepričanja, celo različne sloje ljudi, ki govorijo zelo različne jezike - kljub temu, da smo genetsko ista vrsta).

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Religija

Odgovor Napisal/-a problemi »

kren napisal/-a:Imam še tole vprašanje: kako je z vstopom človeka v jezik, je to že nasilje?
Bom skušal, končno, odgovoriti tudi na to vprašanje.

Po Lacanu ima, kot veš, (psihična) realnost tri registre: Imaginarno, Simbolno in Realno. "Kot simbolno bitje človek zlasti govori, kot imaginarno bitje se pusti zapeljevati podobam, kot bitje Realnega pa se sooča z nečim, kar je brezoblično, amorfno; zaradi Realnega svet ne more biti gladka in sklenjena površina po kateri bi se mirno sprehodili skozi življeneje" (Rutar). Realnega ni moč doumeti izven te trojice.
Cogito subjekta, katerega eksistenca je razpeta med omenjena tri področja, v lakanovskem pogledu ni več tisti dekartovski substancialni, transparentni in zavedni jaz, temveč prazno mesto, ki ostane , ko odpovemo celoten svet. Simbolni red nadomesti izgubo neposrednosti sveta in zapolni subjektovo praznino v procesu subjektivizacije v katerem subjekt prevzame identiteto. Subjekt namreč v t.i. "predojdipski fazi" preveva imaginarni občutek enosti z jazom. Tedaj smo v imaginarnem, v katerem se formira jaz (zrcalna slika). Imaginarno korenini v subjektovem odnosu do (podobe) lastnega telesa. Je okrožje površinskih podob, ki so zavajajoče, iluzorne, strukturirano s strani simbolnega reda. Če je označevalec temelj simbolnega sta označenec in proces pomenjanja v domeni imaginarnega. Jezik ima potemtakem tako simbolno kot imaginarno plat.
Ko telo vstopi v svet simbolnega ali velikega Drugega, je kastrirano: govor je o simbolni kastraciji. Ko se podamo v polje pomenjanja, žrtvujemo neposredni dostop do našega telesa in smo namesto tega obsojeni na posreden odnos do njega: preko jezika. Simbolna kastracija torej prinese radikalen razcep; od tedaj se definiram za drugega. Treba jo je razumeti v smislu vstopa v družbo, kot podpis družbene pogodbe. Žižek vztrajno poudarja, da gre pravzaprav za vsiljeno odločitev: subjektova možnost svobodne odločitve za družbo je lahko uzrta šele za nazaj, saj je subjekt z njo šele konstituiran; vselej smo torej že izbirali. Sicer lahko izberemo tudi drugo možnost in zavrnemo izmenjavo užitka za Ime Očeta, kar pa onemogoči dostop do želje. Stanje: psihoza. Subjekt ob vstopu v simbolno skupnost torej žrtvuje imaginarno enotnost in stanje v neprestanem užitku; vstop v jezik vnese vanj razcep in zanj pomeni odtujitev, v zameno pa ima človek označeno mesto v intersubjektivni mreži in realnost dobi konsistentnost. Subjekt je z vstopom v jezik nepovratno zaprečen(Žižek). Zaprečen je ravno v svojem dostopu do telesa kot utelešenosti užitka.

Upam, da sem odgovoril na tvoje vprašanje. Smo pa se tu srečali s kar nekaj novimi pojmi, tako da če koga ta tema (lakanovstvo) zanima, lahko skušam kasneje več odgovoriti na morebitna vprašanja.

Prosil bi pa, da pri zastavljanju morebitnih vprašanj ne pozabite, da sem vendarle kvazifilozof (tema je dejansko zelo težko razumljiva) in da bo lahko odgovor tudi: "Ne vem".

derik
Prispevkov: 2044
Pridružen: 6.3.2010 9:04

Re: Religija

Odgovor Napisal/-a derik »

Kako bi ti apliciral tri Lacanove rede (Imaginarni, Simbolni in Realni) na znanstvenika, ki vidi cilj znanstvenega dela v spoznavanju neke "zunanje materialne realnosti, ki obstaja tudi, če je nihče ne opazuje"? Za Lacanov red Realnega je namreč značilno, da je nedostopen za Imaginarno in Simbolno.

roberto11
Prispevkov: 1022
Pridružen: 17.11.2008 9:01
Kraj: Dolenjska

Re: Religija

Odgovor Napisal/-a roberto11 »

Drugi je mišljen kot nekaj, kar je radikalno ločeno od mene. To ni preprosto vsak predmet, ki nam pade na pamet ("drevo", "avto", "žoga",...), zato ker za te stvari nikoli čisto dobro ne vemo ali smo si jih mi izmislili, ali so morda kar del nas, ali pa so res tam nekje zunaj. To je pod vprašajem (recimo kot v filmu Matrica, ljudje niso vedeli, da tisto ni resničnost). Izkustvo Drugega pa poudarja ravno to: izkusili smo nekaj, kar nikakor ne more biti naše, vedno se nam izmika in vedno nam je zoperstavljeno. Npr. Levinas pravi, da nas smrt postavlja pred izkustvo Drugega (njegova definicija smrti je nemožnost možnosti). Namreč mi nikoli ne bomo "del smrti", nikoli je ne bomo razumeli, smrt nikoli ne bo ponotranjena v naše misli (nikoli ne bo zares prisotna). Smrt vedno ostaja zunaj nas in se absolutna upira vsakemu poskusu razumevanja. To je ravno zato, ker smrt za človeka pomeni prenehanje vseh njegovih možnosti, ki jih je kot človek kdajkoli imel. Torej nemogoče, da bi se šlo za našo izmišljotino, ker se gre za neko 'reč', ki je absolutno ločena od nas (tudi tukaj predpostavke realnosti sploh ne potrebujemo).
Na nek način vsi "umremo" in sicer v globokem spanju se ne zavedamo lastnega obstoja. Da znova in znova sebe prepoznamo kot osebo, je zato, ker se zbudi naš spomin in ostale možganske funkcije.

Ne razumem pa te definicije, kako nas smrt postavlja pred izkustvo Drugega, če tega ne moremo izkusiti ?
Torej to ne more biti izkustvo.....zato o smrti ne moremo ničesar povedati. Zato je vsaka definicija o smrti, izmišljotina.
Pravzaprav nekateri gledajo tudi takole: izkustvo Drugega s tem konstruira (oz. dokazuje) zunanji svet. Namreč "dokazati" zunanji svet je sicer precej težko (npr. Descartes si je glede tega 'malo pomagal' z vpeljavo Boga).
Boga je sicer res težko dokazati.....Predvsem, če se ga pojmuje kot nekaj absolutno ločenega.

roberto11
Prispevkov: 1022
Pridružen: 17.11.2008 9:01
Kraj: Dolenjska

Re: Religija

Odgovor Napisal/-a roberto11 »

. Simbolni red je v prvi vrsti lingvistična struktura. Intersubjektivna razmerja so vedno »posredovana« še s strani tretjega elementa, simbolnega reda, ki ga Lacan imenuje veliki Drugi. Simbolni red je popolnoma avtonomen in ni definiran s strani naše biologije. Eksogamija nima genetkse podlage, vznikne iz povsem druge dimenzije – Simbolnega in zapolne horizont njenega pomena. Da je iz Simbolno izšlo iz Realnega, je torej zgolj iluzija (Evans, 1996)".
Nimam pojma, kaj želiš povedati.
Lahko napišeš, kako to izgleda v praksi ? Kakšen praktičen primer ?

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Religija

Odgovor Napisal/-a problemi »

derik napisal/-a:Kako bi ti apliciral tri Lacanove rede (Imaginarni, Simbolni in Realni) na znanstvenika, ki vidi cilj znanstvenega dela v spoznavanju neke "zunanje materialne realnosti, ki obstaja tudi, če je nihče ne opazuje"? Za Lacanov red Realnega je namreč značilno, da je nedostopen za Imaginarno in Simbolno.
Znastvenikova spoznava je v redu simbolnega (simbolni red). Med Simbolnim in Realnim je zev, ki preprečuje, da bi Simbolno "padlo" v Realno, če uporabim izraz, ki sem ga zapisal v onem odgovoru krenu. Torej, Simbolni red je "zaprečen", označevalna veriga je inherentno nekonsistentna, "ne-vsa", strukturirana okrog odprtine. Kakor velja (seveda v primeru, da sprejmemo Lacanovo razmišljanje), da ko se podamo v polje pomenjanja, žrtvujemo neposredni dostop do našega telesa in smo namesto tega obsojeni na posreden odnos do njega: preko jezika, to isto velja (upam si trditi) za znanstvenika in njegov dostop do "telesa njegove spoznave", obsojen je na posreden odnos do njega: preko jezika.

Vednost je problematična. V vednosti, ki se ve, ni resnice (o temu bom več napisal v temi Ideologija-e, kjer bom skušal predstaviti Lacanovo teorijo štirih diskurzov). Mogoče bi tu še napisal nekja malega od Nietzscheja:

"Varujte se tudi učenih! Ti vas sovražijo: ker so jalovi! Imajo mrzle, posušene oči, pred njimi leži vsak ptič oskuben. Taki se prsijo s tem, da ne lažejo: ampak nemoč za laganje še malo ni ljubezen do resnice. Varujte se! Prostost pred mrzlico še malo ni spoznanje! Ohlajenim duhovom ne verjamem. Kdor ne more lagati ne ve kaj je resnica." (Tako je govoril Zaratustra)

Uporabniški avatar
kren
Prispevkov: 1651
Pridružen: 17.2.2005 12:54

Re: Religija

Odgovor Napisal/-a kren »

roberto11 napisal/-a:Ne razumem pa te definicije, kako nas smrt postavlja pred izkustvo Drugega, če tega ne moremo izkusiti ?
Mogoče nisem izbral najbolj posrečenih besed: smrt (ne sama smrt ampak dejstvo, da se za nas vse možnosti zaprejo (ker to je definicija)) nas popelje v srečanje z Drugim. Drugega kot takega ne izkusimo v svoji lastni koži, vedno je ločen od nas, ampak vemo (zaradi smrti), da on je nekje 'tam zunaj'. Srečali smo se z Drugim, to izkustvo srečanja nam da smrt.

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Religija

Odgovor Napisal/-a problemi »

roberto11 napisal/-a:Nimam pojma, kaj želiš povedati.
Bom malo razmislil in skušal to, v kratkem, napisati bolj razumljivo. Mogoče bi lahko tudi kren pomagal, če se spomni kako to razložiti čim bolj preprosto.
roberto11 napisal/-a:Lahko napišeš, kako to izgleda v praksi ? Kakšen praktičen primer ?
Pa ti si ta praktični primer, kaj bi ti podajal več primerov. Ti, vpet v simbolni red (jezik (govorica)).

Odgovori