agata napisal/-a:Gospod shrink malo vas bom izzvala, kajti menim da ste indoktrinirani- najprej se vprašajte od kje vam ideja napredka in ideja o stagnaciji? In to 1600 let. torej od leta 400 pa do danes, ja kdaj pa je živel Galileo in Kopernik in Bruno in kdo je ustanavljal prve univerze, Ateisti??
1. Vikanje ni potrebno.
2. Krščanstvo se je začelo nekako z našim štetjem; torej leta 0. Iz tega lahko sklepam, da se je tudi krščanska ideja o linearnem času takrat pojavila. Galilei je živel med 1564 in 1642, Kopernik med 1473 in 1543, Bruno med 1548 in 1600; odštevanje prepuščam vam, gospa
agata.
3. Prva univerza je bila ustanovljena v Bologni leta 1088 (upam, da znate to odšteti od 0). Fakulteti za medicino in filozofijo sta bili ustanovljeni šele 1200 (pred tem so poučevali le pravo (civilno in kanonsko) in teologijo). Filozofija (takratni približek naravoslovja) je še vedno temeljila na Aristotelovem nauku - skratka že 1200 let stagnacije z ozirom na začetek krščanstva. Fakulteta za znanost (naravoslovje) je bila ustanovljena v 17 st. - skratka 1600 let stagnacije.
4. Predlagam, da si malo pogledate zgodovino, preden nakladate o indoktrinaciji kogarkoli.
Če ne bi bilo cerkvenih učenjakov in prepisovalcev v monastirih, se vi danes ne bi učili fizike v šolah.
Heh, cerkveni učenjaki so prepisovali starogrške filozofske spise, k razvoju naravoslovja pa niso ničesar doprinesli.
A mislite, da so poznali kopirni stroj že leta 400.
In kakšno zvezo ima kopirni stroj?
In če ne bi bilo Aristotela in Ptolomeja učenjaki ne bi mogli njunim teorijam nasprotovati, kajti dobra je tista teorija, ki jo lahko ovržemo.
Nesmisel. Možnost falsifikacije teorije pomeni zgolj to, da jo je mogoče preizkusiti. Dobra teorija pa je samo tista, ki doživi potrditev. In take teorije v danih pogojih preizkušanja kasneje ni več mogoče ovreči. Aristotelova teorija (recimo tista o gibanju) pa do 16 st. sploh ni bila preizkušena - takrat je to storil Galilei in jo tudi ovrgel.
Leta 400 je bila cerkev šele v povojih, Evropa pa v bojih, in vi tu mešate napredek znanosti v evropi z napredkom vobče, kako pa veste, da ni v drugih koncih sveta, recimo v muslimanskem svetu obstajala zelo močna skupina "znantvenikov" katerih spoznanja uporabljate danes tudi vi, le da tega ne veste?
Ah, ja, seveda, pred tem pa ste trdili:
Koncept linearnega časa je produkt krščanstva, ki pričakuje vrnitev sina božjega in tako imamo danes predstavo časa kot linerane črte, medtem ko so pred krščanstvom dojemali čas kot kroženje in vračanje istega. No in hkrati s to predstavo se je rodila ideja o napredovanju znanosti, ki da odkriva naravne zakonitosti, ki pa po Newtonu, Leibnizu in drugih velikih umih in utemeljiteljih sodobnega naravoslovja nujno potrebuje idejo Boga, ali drugače, brez predpostavke o Bogu kot intelegibilnem bitju, ki je iz kaosa napravil red in zakone ne bi bilo sodobne znanosti.
O čem je že govora? Ah, seveda,
o napredovanju znanosti, do katerega je po vašem mnenju prišlo zaradi idej krščanstva. Sedaj pa mi očitate, da bi moral napredek gledati širše in celo nasprotujete lastni tezi (z omenjanjem muslimanskega sveta - mimogrede: če ciljate na arabska števila, to ni nobeno naravoslovno spoznanje), da so bile temeljno gonilo razvoja znanosti krščanske ideje. V bodoče priporočam malo več doslednosti.
Še komentar tega:
Leibniz in Newton sta razvila obsežno korespondenco o vlogi boga v univerzumu, medtem, ko Newton meni, da bog bdi nad univerzumom in ga popravi,če gre kaj narobe, pa nasprotno Leibniz meni, da je bog ustvaril popoln svet in ga ni potrebno popravljati. Leibniz je tako pisal: "G. Newton pravi, da je prostor čutilo, ki se ga Bog poslužuje, da zaznava stvari...G. Isaac Newton in njegovi somišljeniki imajo mimo tega nekam zelo zabavno mnenje o božjem delovanju. Po njihovem mora BOg od časa do časa navijati svojo uro, sicer bi se ustavila....
In še besede Newtona:To je izvir, iz katerega so privreli tisti zakoni, ki jih imenujemo zakoni narave, v katerih se pojavi res veliko sledov najbolj pametnih domislekov, vendar niti najmanjša senca nujnosti. Zato teh zakonov ne smemo iskati v negotovih domnevah, temveč se jih moramo naučiti iz opazovanj in eksperimentov. Kdor je dovolj predrzen, da misli, da lahko odkrije resnična načel fizike in zakone naravnih stvari zgolj s silo lastnega duha in notranjo lučjo razuma, mora bodisi predpostaviti, da svet obstaja zaradi nujnosti in da zaradi iste nujnosti sledijo predlagani zakoni, bodisi da lahko on sam bedni plazilec- če je red narave ustvarila božja volja- pove, kaj je bilo najprimerneje storiti. Vsa zdrava in resnična filozofija temelji na pojavih stvari, če pa nas ti pojavi proti naši volji neogibno vlečejo k takim načelom, ki nam najjasneje kažejo najodličnejši načrt in najvišje gospostvo vsevednega in vsemogočnega bitja... (Koyre:Od sklenjenega sveta do neskončnega univerzuma)
Heh, tudi Abdus Salam, Nobelov nagrajenec za fiziko leta 1979, je menil, da je zakone narave ustvaril Alah, pa seveda iz tega ni izhajal, ko jih je raziskoval.
Toliko o ateističnih začetkih sodobnega naravoslovja
No, le preberite si Newtonove Principe in poskušajte najti v njih omembo Boga.