Čas ne obstaja

[problemi]

@agata
http://en.wikipedia.org/wiki/Sound#Perception_of_sound
http://en.wikipedia.org/wiki/Bouba/kiki_effect
http://pmrb.net/blog/tag/ramachandran/

NoSee, ko je agata omenila natančnost, je imela prav. Ker (me) je, kakor je sama rekla, malo izzivala, sem iskal na netu nekaj glede povezave glasba, označevalec, označenec in nisem našel nič pametnega. Pa sem se spomnil, da pa bi mogoče kaj našel pri M. Dolarju v knjigi O Glasu in sem skočil do knjigarne ter jo kupil (ni mi žal). Zdaj jo glodam. No kakorkoli, poleg te knjige in nekaj internetnih virov, v glasbi dejansko trčimo ob en problem: smisel. ("Glasba je jezik minus smisel" (Dolar)).

"Strukturirana je kot govorica, sestavljena je iz diferencialnih opozicij, ki tvorijo njen jezik, vselej že predelani "naravni" zvočni materil, razrezan na lestivice itd. (do tu so moji argumenti še trdni), a ob tej kar najvišji strukturiranosti ji vendarle manjka smisel /.../ Zato je glasbo mogoče prevajati le v glasbo in v nič drugega razen nje same." (Dolar, O Glasu) - sicer moram prebrati do konca, ampak ...

Vendar kot sem že rekel bom skušal jutri napisati natančnejši odgovor glede; Glas, zvok, označevalec, označenec itd.

[agata]

No me veseli, da še nekdo razmišlja tako kot jaz, čeprav še nisem prebrala Dolarja, me je moje upiranje le eni resnici ( torej da razmišljamo le prek jezika) le nekam pripeljalo. In prišla sem do podobnega zaključka kot Dolar( da se malo pohvalim), ko sem dejala, da je ton a le ton a, da nima pomena( ne vprašamo se kaj pa ta ton pomeni, kot vpraša otrok mamo kaj pa pomeni sonce) in da torej ni znak, ker ne more drseti po označevalni verigi. 1:0 za mene.

[derik]

Zvok lahko nastopa brez pomena. Lahko ga preprosto slišimo in ga sprejmemo takega, kot je, ne da bi mu nasilno pritaknili pomen. Lahko pa ima pomen. Če zazvoni lastni telefon, ima to pomen. Pomen je vedno stvar interpretacije. Tudi besed ni nujno treba interpretirati, kar se zlahka posreči, če jezika ne razumemo.

Jaz imam ravno v tem pogledu zadržke do strukturalizma, ker po nepotrebnem svojo teorijo aplicira na vse. Potem se pa dogaja, da greš brati knjigo "O glasu", namesto da bi preveril s svojo lastno izkušnjo.

[qg]

Zvok lahko nastopa brez pomena. Lahko ga preprosto slišimo in ga sprejmemo takega, kot je, ne da bi mu nasilno pritaknili pomen. Lahko pa ima pomen. Če zazvoni lastni telefon, ima to pomen. Pomen je vedno stvar interpretacije. Tudi besed ni nujno treba interpretirati, kar se zlahka posreči, če jezika ne razumemo.

Jaz imam ravno v tem pogledu zadržke do strukturalizma, ker po nepotrebnem svojo teorijo aplicira na vse. Potem se pa dogaja, da greš brati knjigo "O glasu", namesto da bi preveril s svojo lastno izkušnjo.

Mislim, da ni tako enostavno. Recimo če od rojstva slepi človek spregleda, ne zna identificirati slik, ki jih vidi.

[kren]

a ob tej kar najvišji strukturiranosti ji vendarle manjka smisel

Jaz ne kupim tega. Glasba ima smisel - to se vidi v obstoju različnih subkultur z različnimi glasbenimi okusi. Pravzaprav ne samo subkultur ampak kar kultur. Nihče se ne rodi z glasbenim okusom ampak je ta šele ustvarjen. Ustvarjen je v mreži družbenih razmerij. Brez glasbenega okusa, ki subjektu daje ugodje, pa ni glasba nič drugega kot kup zvokov, ki jih človek zaznava. Enako kot vse drugo kar človek zaznava (npr. vidno polje, okus, tip..). Kdor za glasbo pravi, da nima smisla, potem mora tudi za vse te stvari reči, da nimajo smisla. V končni fazi mora tudi sprejeti argument, da imamo dostop do realnosti mimo jezika. derik pravi takole:

Jaz imam ravno v tem pogledu zadržke do strukturalizma, ker po nepotrebnem svojo teorijo aplicira na vse.

Čeprav to mogoče duši občutek človekove svobode, to še ne pomeni, da stvar ne drži (karkoli že to pomeni). Jaz pa ravno v tem obsegu vidim prednost strukturalizma(*) - da je dal ontološko razlago našega sveta. Heidegger je rekel: vrženi smo v svet. Strukturalizem doda: vrženi smo na način jezika.

(*) ko napišem strukturalizem običajno mislim tudi poststrukturalizem in postmoderno in vse kar spada zraven.

[derik]

Jaz pa ravno v tem obsegu vidim prednost strukturalizma(*) - da je dal ontološko razlago našega sveta.

A se ti ne zdi, da čim greš nekaj razlagat, se nujno omejiš in se ti nekaj bistvenega izmuzne.

[kren]

Jaz pa ravno v tem obsegu vidim prednost strukturalizma(*) - da je dal ontološko razlago našega sveta.

A se ti ne zdi, da čim greš nekaj razlagat, se nujno omejiš in se ti nekaj bistvenega izmuzne.

Ne vem na kaj misliš, na občutke, doživljanje, izkustvo? To je tako kot če imaš 2 poti: po katerikoli greš (ali razlaga ali izkustvo) si drugo zgrešil.

[derik]

Recimo: izkušnja svetlobe v primerjavi z razlago, da je to elektromagnetno valovanje (ali pa delci). Če bi moral izbrati eno ali drugo pot, katero bi izbral?

[kren]

Izbral bi tisto (oboje je izkušnja in oboje je interpretacija), ki se daje v mojem zgodovinskem času: fizikalno, elektromagnetno valovanje (ali delci). Ne vidim razloga za nostalgično upanje po izgubljeni preteklosti, po izgubljenem sožitju z naravo,.. Mi imamo svojo sedanjost (npr. tehnologijo) in s to sedanjostjo se moramo soočiti. Res nam je to sedanjost prinesla naša lastna zgodovina, ampak to pomeni, da moramo poskušati razumeti to zgodovino, ne da jo poveličujemo kot izgubljen popoln svet, ker to ni.

[derik]

Pa ne, da tudi ti misliš, da gre za preteklost (nostalgijo po votlinah)? Saj ne! Gre za to, ali si zadovoljen šele, ko se ti zdi, da si našel razlago življenja, ali pa ti zadostuje življenje samo. In končno, ali ti razlaga življenja res prinese zadovoljstvo? Tehnologija je le en vidik tega. Končno pri tem ni važno, ali imaš v žepu mobilni telefon ali ne, dokler ga lahko občasno tudi izključiš. Tako je tudi strukturalizem le neka razlaga sveta, ena od možnih rešitev križanke z več rešitvami. Lahko sediš na kavču, gledaš smučanje na TV in obenem filozofiraš o življenju, ali pa greš preprosto sam smučat. Gre torej za konkretno sedanjost: spust po strmini, ali pa njegova analiza.

[NoSee]

Recimo: izkušnja svetlobe v primerjavi z razlago, da je to elektromagnetno valovanje (ali pa delci). Če bi moral izbrati eno ali drugo pot, katero bi izbral?

oboje je izkušnja in oboje je interpretacija

Res je, a izhajata iz drugih pristopov. Vsaka predstavi svetlobo v drugem kontekstu in zato ne moremo reci, da imamo dve resnici o svetlobi.
Ali o zvoku.
Filozofsko razlaganje fizicnih in nevroloskih pojavov dobi smisel komaj, ko se izsledke vkljuci v kontekst.
Ali ima neka frekvenca oznako? Da, ce se jo asocira na znak. Podobno kot to vprasanje:

http://en.wikipedia.org/wiki/If_a_tree_ ... n_a_forest

[kren]

Pa ne, da tudi ti misliš, da gre za preteklost (nostalgijo po votlinah)? Saj ne!

Potem sem te očitno narobe razumel.

Gre za to, ali si zadovoljen šele, ko se ti zdi, da si našel razlago življenja, ali pa ti zadostuje življenje samo...... Lahko sediš na kavču, gledaš smučanje na TV in obenem filozofiraš o življenju, ali pa greš preprosto sam smučat. Gre torej za konkretno sedanjost: spust po strmini, ali pa njegova analiza.

Tudi spust po strmini je neka analiza in tudi analiza je nek spust. V prvem primeru je analiza v tem, da kot človek s človeškimi omejitvami spust dojemaš kot nekaj edinstvenega, prvinskega, v naravnem sožitju s svojim duhom (ker to je produkt nekakšne analize, namreč v "spustu samem" je samo kaos, nobenega občutja, ni nič), v drugem primeru pa je spust v tem, da je sam akt analize gibanje nekih razlik (označevalcev), ki se pojavljajo in izginjajo. Ravno v tem gibanju razlik pa je spust. Dokončnega zadovoljstva pa, mi je žal, da je treba to na glas napisati, ni nikjer, niti v prihodnosti, niti v preteklosti, pa tudi v sedanjosti ne.

Res je, a izhajata iz drugih pristopov. Vsaka predstavi svetlobo v drugem kontekstu in zato ne moremo reci, da imamo dve resnici o svetlobi.

Misliš, da imamo eno? Eno, ki bedi nad vsemi interpretacijami?

[NoSee]

Res je, a izhajata iz drugih pristopov. Vsaka predstavi svetlobo v drugem kontekstu in zato ne moremo reci, da imamo dve resnici o svetlobi.

Misliš, da imamo eno? Eno, ki bedi nad vsemi interpretacijami?

Ne, imamo le interpretacije. Resnice v bistvu ni.

[kren]

Res je, a izhajata iz drugih pristopov. Vsaka predstavi svetlobo v drugem kontekstu in zato ne moremo reci, da imamo dve resnici o svetlobi.

Misliš, da imamo eno? Eno, ki bedi nad vsemi interpretacijami?

Ne, imamo le interpretacije. Resnice v bistvu ni.

Me veseli, da se strinjamo, še posebej, ker si to izrekel v zvezi s tako fizikalnim pojmom kot je svetloba:).

[NoSee]

Me veseli, da se strinjamo, še posebej, ker si to izrekel v zvezi s tako fizikalnim pojmom kot je svetloba:).

Svetloba "je" fizikalni pojem(pojav), ker jo fizika najbolje opise. A fizika ni svetloba, tako da..