kren napisal/-a:Dawkins je v svojem spisu Viruses of the mind (na temo memetike) zapisal takole:NoSee napisal/-a:A vprasanje do kod nam zdrav razum dopusca poseganje v lastno spremenljivost in kateri miselni sistemi so predvsem usmerjeni v lastno prezervacijo, kateri za preboj na drug substrat - bolj ucinkovita replikacija..To so zame dvojna merila, čisto ideološko slepilo. Če se memetika ukvarja samo z bojem proti raznim religijam, ki jih pač preimenuje v viruse, potem je to zame daleč od kredibilnosti in vredno posvečanja pozornosti.R. Dawkins napisal/-a:Is science a virus? No. Not unless all computer programs are viruses. Good, useful programs spread because people evaluate them, recommend them and pass them on...Takih in podobnih spekulacij je malo morje (saj že ta nenehoma omenja sci-fi literaturo), ne vem zakaj naj bi verjel konkretno tej. Je pa vsekakor zanimivo kam vse lahko seže koncept replikatorja. Aja, sta pa dve točki kjer se zelo strinjam: ne sme se vse prepustiti trgu (torej ugovor proti kapitalizmu) in etiko znanstvenikov je potrebno postaviti pred temeljito kritiko.NoSee napisal/-a:Preberi si tole in razmisli:
http://www.wired.com/wired/archive/8.04/joy_pr.html...Navezanost na pravila je pogoj, da igra sploh funkcionira. Neka mera navezanosti na pravila sistemu (npr. družbenemu) tudi daje dobro učinkovitost. Tako da to ni nujno slabo, kot levičarji radi mislijo o desničarjih.NoSee napisal/-a:Znanost si prav nic ne zatiska oci. Znanost odkriva pravila igre, temelje za vsak obstoj in razvoj.
Navezanost nam jih zatiska. Rekurzivnost misljenja/navade.....Sploh ni rečeno, pravzaprav sploh ni res. Nezavedno utrjevanje pravil drži družbo skupaj, drugače nihče ne bi nikomur zaupal, nihče nikogar ne bi razumel, vsak bi po svoje vozil avto.. Še več: upravičeno lahko dvomimo, da so zavestne odločitve sploh kaj bolj konstruktivne od nezavednih.NoSee napisal/-a:Kot samozavedajoc se organizem imam dostop le v del lastnih funkcij. Razmerje med dostopnim/nedostopnim delom oznacuje polje delovanja zavesti, obmocje mozne izbire. Del dejanj posameznika je torej izven dosega zavesti, ta del povzroca posledice, ki niso predvidene. Vecinoma gre za destruktivne posledice.
.V bistvu ne gre za dvojna merila, razen ce 'znanost' dojemas kot 'vero v znanost'. Ampak to je spet vera. Znanost je v principu preverjanje idej(pojavov), kar ostane, to drzi.
..Ni ti treba verjeti vsem zf predikcijam, lahko pa iz njih ugotovis na kak nacin se da razmisljat in delovat. Marsikateri pogled je logicna izpeljava iz poznavanja tehnoloskega razvoja, resda so predikcije precej ozko usmerjene, a v grobem logicne in zato mozne. Znanstvenikov(odkrivanja) pa ne gre omejevat zaradi eticnih nacel(razen metodologij, ki vkljucujejo poskuse na sentientih), omejiti gre aplikacije odkritij, za katere pa je kapitalizem(ali druge ideologije) kot sistem, ki doloca preferenco, odgovoren.. In pa znanost, ki usmerjeno odkriva pod okriljem ideoloskih sponzorjev.
...Igra funkcionira tudi brez navezanosti, a je le-ta izgleda res pogoj, ce se hoces igrati kolektivno igro navezanosti. Rezultati so seveda pozitivni, predvsem za ohranitev nacina igre(ne morem reci, da je to nujno slabo). 'Pravila' v bistvu dopuscajo veliko(neskoncno) vec.
....Morda sem pretiraval v zadnjem stavku. Niso vse posledice nezaznavnega nujno negativne, mnogo pa jih je. Zato se trudimo cimvec zaznavati, da lahko ukrepamo in izberemo 'boljso' opcijo, to dela zavest(po zmoznostih). Zavestne odlocitve so pravzaprav edine odlocitve(spremembe), nezavedni del se ne odloca(je navezanost, repeticija). Ok, to je sicer en od pogojev za ucenje, a sam postavljam dojemanje pred naucenost.