Možni so različni aspekti vprašanja o biti:beno23 napisal/-a:Kje je tu idealizem? Sicer pa beri zgoraj....mislim da sm odgovoril na tole.
a) Glede na to ali se vprašamo ali je bit- edinstvena, dvojstvena ali mnoštvena, razlikujemo naslednje ontološke koncepte:
- Monizem uči, da je vse v svoji osnovi eno. Celotno mnoštvo in različnost dejanskosti reducira na eno počelo,
- Dualizem je predvsem takšen ontološki sistem oziroma pozicija, ki razlaga dejanskost iz dveh biti, počel. Vse obstoječe reducira na dve substanci (podstati),
- Pluralizem je ontološka pozicija, ki pojasnjuje svet z vidika več relativno samostojnih biti oziroma počel. Ker gre lahko za kakovostno istovrstnost ali pa za različnost, je nasledek tega bodisi pluralizem števila principov bodisi pluralizem kakovosti principov
b) Glede temeljne opredelitve biti je lahko ontološka pozicija materialistična in idealistična:
- Materializem ali materialistični monizem je ena izmed dveh temeljnih monističnih pozicij oziroma usmeritev. Po mnenju materialistov je tako ali drugače pojmovana materija (materialna bit, snovna postat ipd) temelj oziroma izvir vsega obstoječega. Materialisti menijo, da je tudi psiha le pojavna oblika materije oziroma, da duševno kot sekundarno izhaja iz materialnega kot primarnega. Materialistično razumevanje človeka in sveta je staro skoraj kot filozofija sama. Že v 7. in 6. stoletju pr. n. št. so Tales, Anaksimander, Anaksimen, Heraklit Mračni, Demokrit in drugi razmišljali materialistično.
- Idealizem ali idealistični monizem je doktrina, da bodisi celoto ali nepogrešljiv del vsake popolne resničnosti gradijo ideje oziroma mišljenje; svet snovnih stvari brez mišljenja bodisi ne bi mogel obstajati ali pa ne bi bil popolnoma »resničen«. Subjektivni idealisti in fenomenalisti (npr. George Berkeley) menijo, da tvorijo resničnost umi in njihove izkušnje. Transcendentalni idealisti (npr. Immanuel Kant) iz narave znanja sklepajo na naravo predmetov znanja; pri tem pa ne trdijo, da so ti predmeti sestavljeni iz idej ali da ležijo v vedčevem umu. Objektivni idealisti so prepričani, da obstaja le en zaznavalec, ki je istoveten z zaznanim (doktrina Josiaha Roycea), ali da mišljenje omogoča najvišjo stopnjo samoopredeljevanja in s tem najvišjo raven resničnosti (Heglov Absolutni idealizem). Panpsihisti (npr. Leibniz) menijo, da so vsi predmeti izkustva tudi njegovi subjekti. To pomeni, da imajo rastline in minerali subjektivne izkušnje; vendar se te zelo razlikujejo od zavesti človeka.
(Vir:viewtopic.php?f=27&t=3974)