bistvo (življenja)

[NoSee]

Evolucija je tu dala manj kompleksen rezultat, ki pa je prav zato bolj uspesen, bolj optimalen.

Najoptimalnejšega ni, to kar praviš je uspešnost (optimalnost) glede na svoje tekmece, kar je odvisno od trenutne situacije (kako naj bi se sploh razvil kompleksnejši organizem, da bi se potem poenostavil, če ne samo skozi trenutno situacijo v okolju..).

Zanimivo je recimo, da cloveska druzba na splosno deluje kot selektor ter ima potencial omejiti ali celo nizati povprecen inteligencni kvocient populacije. Kot primer.

Kot 'primer' je že v redu, ampak (kot zanimivost) ravno v tem primeru so dejstva ravno nasprotna: psihologi opažajo, da po nekaj letih testi postanejo prelahki in da morajo sestaviti nove, težje. Opažajo torej, da se IQ povečuje (današnje umerjeno povprečje 100 ni isto kot povprečje 100 pred 50 leti).

Seveda, ker ga ni, pomeni, da se ni evoluiral..Gre se predvsem za idejo, ne stvarnost. Ampak prav stvarnost nakazuje na to, da bo vsaka generacija replikatorjev bolj optimizirana, seveda glede na razmere, jasno.
Zato pravim, da dnk oziroma geni, se zdalec niso optimalni.

Glede IQja je res, da se v povprecju visa, predvsem na racun boljsih razmer za razvoj mozganov v otrostvu.. prehrana, igrace, ucenje..manjsa umrljivost..
Ampak obstaja tudi downside, sistemska selekcija, ki v povprecju ne zahteva visokega IQja, zato obstaja moznost nazadovanja v prihodnje.
Malo za hec, malo za res.. priporocam ogled filma Idiocracy.

[problemi]

Ni bistva in ni smisla. Človek osmisluje.

[kren]

No ne vem kaj bo iz teh pripomb, ampak vseeno bi rad glede evolucije povedal tole:

No, DNK mutacije so povsem naključne, tako da nebi rekel, da je najoptimalnejši replikator bistvo. Je pa vsekakor to na nek način posledica procesa evolucije.

Jaz ne vidim nobenega načina, da bi bil najoptimalnejši replikator posledica procesa evolucije. No že o evoluciji govoriti kot o "procesu" je lahko zavajajoče: Dawkins večkrat omenja, da je primerneje o tem razmišljati kot o situ.

Evolucija je tu dala manj kompleksen rezultat, ki pa je prav zato bolj uspesen, bolj optimalen.

Samo v tistem okolju je bil bolj optimalen. Če bi bilo okolje drugačno (in sploh ni nujno da je ne vem kako pretirano drugačno) bi čisto lahko bilo tudi obratno. Hočem dati poudarek na pomembnost okolja in na to, da v evolucijo nima pravega smisla tlačiti termina "optimalnost" (ali celo "najbolj optimalen"), ker je okolje vse to dvakrat pretehta.

[beno23]

Jaz ne vidim nobenega načina, da bi bil najoptimalnejši replikator posledica procesa evolucije. No že o evoluciji govoriti kot o "procesu" je lahko zavajajoče: Dawkins večkrat omenja, da je primerneje o tem razmišljati kot o situ.

Rekel sem "na nek način". Ni bilo mišljeno dobesedno najbolj optimalen. Tole o situ je kar dobra primerjava.

[NoSee]

Evolucija je tu dala manj kompleksen rezultat, ki pa je prav zato bolj uspesen, bolj optimalen.

Samo v tistem okolju je bil bolj optimalen. Če bi bilo okolje drugačno (in sploh ni nujno da je ne vem kako pretirano drugačno) bi čisto lahko bilo tudi obratno. Hočem dati poudarek na pomembnost okolja in na to, da v evolucijo nima pravega smisla tlačiti termina "optimalnost" (ali celo "najbolj optimalen"), ker je okolje vse to dvakrat pretehta.

Optimalnost tu ne pomeni neke absolutne perfekcije.
Kompleksnst sama po sebi tudi ne pomeni nujno izboljsave, prav zaradi okoljsko pogojene selekcije(sita).
Zato pravim, da dnk ni nek optimalen(hehe) replikator, ampak je zgolj uspesen v selekciji, ki poteka v relativno stabilnem okolju planeta Zemlja.
Mislim da je vsem jasno, kaj se z dnkjem zgodi nad atmosfero.

Btw, ce bi naslov teme ne vkljuceval besedice 'zivljenja', bi ne bilo smiselno pisati o evoluciji. Toliko o smislu.
Je problemi kar dobro napisal.

[kren]

Mislim da je vsem jasno, kaj se z dnkjem zgodi nad atmosfero.

Odplava nekam v vesolje in ne zgodi se nič (prav gotovo ne več podvajanje). Ali kaj si tu mislil?

[NoSee]

Mislim da je vsem jasno, kaj se z dnkjem zgodi nad atmosfero.

Odplava nekam v vesolje in ne zgodi se nič (prav gotovo ne več podvajanje). Ali kaj si tu mislil?

V bistvu kar razpade(oziroma najprej 'mutira'), ker je kot kompleksna molekula stabilna le v primernem okolju. Zato sem rekel, da je uspesna na relativno mirni Zemlji.
V medplanetarnem prostoru ali na planetu brez primerne atmosfere, je nastanek, oziroma obstanek, takih molekul nemogoc.

[beno23]

Odplava nekam v vesolje in ne zgodi se nič (prav gotovo ne več podvajanje). Ali kaj si tu mislil?

Sevanje jo uniči.

[NoSee]

Odplava nekam v vesolje in ne zgodi se nič (prav gotovo ne več podvajanje). Ali kaj si tu mislil?

Sevanje jo uniči.

Jp, sem pozabil linkat.

Za orientacijo:
http://en.wikipedia.org/wiki/Health_thr ... osmic_rays

[agata]

Psihologi morajo sestavljati nove teste zato, ker z njimi ne merijo ikuja, ki je mit, ampak naučeno znanje, ikuja je noter bolj malo. (v smislu dednosti)

[AlenA]

kren: Kako vem, da je obstoj vse, kar je?

Z vso gotovostjo tega ne vem, ampak glede na to, da kaj drugega kot obstoja še nisem spoznal oz. česar drugega ne morem spoznati, sem sprejel, da je obstoj vse kar sem sposoben spoznati o čem lahko razpravljam. Pa četudi ni obstoj vse, kar je... glede na to, da tistega ne moremo spoznati tega tudi ne morem komentirati. Pridema pa tako na področej vere.

Se pa strinjam s tem, da človek osmisluje in takšnega bistva kot ga pripisujemo ostalim stvarem ni ( se strinjam na nek način s "problemi")

[Roberto11.]

kren: Kako vem, da je obstoj vse, kar je?

Neobstoj ne obstaja.

[kren]

kren: Kako vem, da je obstoj vse, kar je?

Neobstoj ne obstaja.

Marsikateri izmed velikanov filozofije se ne bi strinjal s tabo oz. bi rekel vsaj, da ima pomembno funkcijo. No ampak jaz tako in tako nisem meril na neobstoj. Besedo "je" uporabljam kot veznik temeljnih določil danih besed (seveda besed in konteksta) in ne kot zatrjenje eksistence.

[agata]

Je biti dober človek, (Platon). Ob tem pa že slišim cinike. Kako pa vemo kaj je dobro, itn. Menim, da imamo ljudje to sposobnost, da ločimo med dobrim in zlim, in naša odgovornost je, da se odločimo za dobro.

[derik]

Je biti dober človek, (Platon). Ob tem pa že slišim cinike. Kako pa vemo kaj je dobro, itn. Menim, da imamo ljudje to sposobnost, da ločimo med dobrim in zlim, in naša odgovornost je, da se odločimo za dobro.

A ni človek prav zaradi te svoje domišljave sposobnosti ločiti dobro in zlo padel iz raja?