mriz napisal/-a:Če recimo sprejmema, da veriga sprememb zapisa ne ogrozi objektivnosti, kaj se potem takega zgodi pri barvah, da so te nujno subjektivne?
1) to, da so možgani pri vsakem drugačni (merilne naprave pa so enake in nimajo čustev ter so veliko bolj enostavne)
2) doživljanje barv je odvisno od ogromno spremenljivk in zato vedno drugačno
Kar se mene tiče, bi lahko odzivnost očesa primerjali z odzivnostjo nekega senzorja (v smislu merilne napake in staranja), kar bi tudi nekako pomenilo, da je posameznikovo dojemanje barv dovolj konsistentno z objektivno merljivo valovno dolžine zaznane svetlobe (torej, v mojem dojemanju se barva nekega objekta s časom kaj posebno ne spreminja, razen če se spremeni sam objekt), tako da bi tudi barve lahko smatrali zgolj za spremembo formata zapisa (v tem primeru valovne dolžine svetlobe).
Če posplošimo, bi lahko tole primerjali, če pa na zadevo gledamo znanstveno potem tukaj ni primerjave. Beri zgoraj 1.
Pa še nekaj me zanima - kaj bi se zgodilo s statusom naše matematike, če bi slučajno srečali neko nezemeljsko raso, ki bi furala svojo znanost (mislim pravo znanost, torej tako ki celo deluje v teoretskem in tehničnem smislu).
Tole nisem povsem razumel. Res da neka znanost deluje le v teoretičnem smislu, toda večina deluje v obeh. Glede nezemeljske rase lahko le špekuliramo, toda oni bi imeli le drugačen format zapisa.
agata napisal/-a:Brala sem knjigo (iz studia humanitatis), se ne spomnim več naslova, bom pa to storila, v kateri avtorja razlagata, da barve vidimo zaradi možganov samih,in naše videnje ni toliko odvisno od valovne dolžine svetlobe.
Tole je res in lepo potrjuje artifakt možganov. Recimo listje na drevesu se nam zdi tokom dneva enake barve kot zvecer. Vendar je razlika med 12 uro 18 uro v osvetlitvi ogromna.