mene zanima kaj naj bi bila ta teorija pa če jo kdo sploh lahko razloži brez enačb in raznih formul....
????
Teorija strun
To je teorija, ki ima za osnoven delec oz. gradnik v vesolju struno reda velikosti 10*(-23) metra(planckova velikost). Obstaja 6 teorij strun(t.s):
-Bozonska t.s(po tej teoriji naj bi obstajal delec imenovan tahion, ki lahko potuje hitreje od svetlobe, dimenzij je 26)
-tip I(obstajala naj bi supersimetrija med silami in materijo, prisotne so odprte in zaprte strune, tahionov ni, dimenzij je 10)
-tip IIA(supersimentrija med silami in materijo, samo zaprte strune,brezmasni fermioni(sestavljajo materijo) imajo spin v obe strani, dimenzij je 10)
-tip IIB(enako kot IIA, le da imajo fermioni spin le v eno stran, dimenzij je 10)
-Tip heterotic{tega ne znam prevest}(supersimetrija med silami in materijo, samo zaprte strune , tahionov ni, heterotic pa pomeni da se strune, ki se gibajo levo ali desno med seboj razlikujejo, dimenzij je 10, simetrična je z SO32)
-Tip heterotic (vse je enako kot pšri prejšnji, le da je ta teorija simetrična z E8xE8)
Tudi mene zanima veliko stvari v zvezi z temi teorijami, ampak na tem forumu še nisem našel koga, ki bi znal to razložit v slovenščini( na netu je tega dovolj, samo je pa v takšni angleščini , ki je ne razumem).
-Bozonska t.s(po tej teoriji naj bi obstajal delec imenovan tahion, ki lahko potuje hitreje od svetlobe, dimenzij je 26)
-tip I(obstajala naj bi supersimetrija med silami in materijo, prisotne so odprte in zaprte strune, tahionov ni, dimenzij je 10)
-tip IIA(supersimentrija med silami in materijo, samo zaprte strune,brezmasni fermioni(sestavljajo materijo) imajo spin v obe strani, dimenzij je 10)
-tip IIB(enako kot IIA, le da imajo fermioni spin le v eno stran, dimenzij je 10)
-Tip heterotic{tega ne znam prevest}(supersimetrija med silami in materijo, samo zaprte strune , tahionov ni, heterotic pa pomeni da se strune, ki se gibajo levo ali desno med seboj razlikujejo, dimenzij je 10, simetrična je z SO32)
-Tip heterotic (vse je enako kot pšri prejšnji, le da je ta teorija simetrična z E8xE8)
Tudi mene zanima veliko stvari v zvezi z temi teorijami, ampak na tem forumu še nisem našel koga, ki bi znal to razložit v slovenščini( na netu je tega dovolj, samo je pa v takšni angleščini , ki je ne razumem).
-
Gost
Ne vem kako naj bi zgledala druga dimnzija lahko pa razložim(oz. poskušam). Glede dimenzij je pa takole. Mi vidimo 4 dimenzije(višina,debelina, dolžina, čas), vse ostale dimenzije so pa lahko ali tako velike,da naše izgledajo majhne ali pa so tako majhne da so naše velike. Torej, bom poskusil poenostaviti, ostale dimenzije so lahko majhne, da so zvite na majhnem prostoru(recimo v kubičnem milimetru), lahko pa je obratno(se pravi da so naše dimenzije zvite na kubičnem milimetru).
-
Gost
Stevilo dimenzij prostora v katerih zivijo strune je omejeno s konsistentnostjo teorije. Konkretno to pomeni, da morajo biti vse simetrije teorije, ki so klasicne, tudi simetrije teorije po kvantizaciji (receno bolj strokovno, simetrije ne smejo imeti anomalij). Od tu sledi, da je najmanjse stevilo dimenzij za teorijo "bozonskih strun" 26, medtem ko je za teorijo "supersimetricnih strun" D=10. Zgornja meja na stevilo dimenzij pa ne obstaja.Anonymous napisal/-a: zakaj ni pol poljubno velik dimenzij ki bi bile poljubno velike napram enim in poljubno majhne napram drugim.....
Dodatne dimenzije morajo biti "majhne", kar pomeni, da mora biti prostor v smeri teh dimenzij 1. koncen in 2. karakteristicna dolzina mora biti majhna, pod eksperimentalno mejo. Realizacijo ene take dimenzije si lahko predstavljas, kot da je v vsaki tocki nasega 4D prostora dodan se en majhen krogec z radijem manjsim kot 10^{-21} cm (to je dolzina, ki ustreza energijam na sodobnih trkalnikih). Problem s to predstavo je, da "krogec" ni vlozen v nek dodaten prostor, torej si krogca ne mores predstavljati kot kroznice na listu papirja, pomeni le, da ce se sprehodis po tej dodatni dimenziji, se bos cez 2 pi r vrnil na izhodisce.
Lahko si zamislis tudi velike dodatne dimenzije, vendar potem nobeden od delcev standardnega modela ne sme "prodirati" v te dodatne dimenzije. Ce npr. dopustis moznost, da se samo gravitacija siri v dodatne dimenzije, delci standardnega modela pa ostajajo na nasi 4D membrani vlozeni v ta vecji prostor, potem je meja na velikost dodatnih dimenzij nekaj pod enim milimetrom (iz neposrednih meritev Newtonovega zakona za gravitacijo, ki se spremeni v primeru vecih dimenzij).
mislim, da lahko odgovor na to vprasanje zaslutis iz naslednjih tekstov na Kvarkadabrimaruša napisal/-a: - zakaj pride do gravitacije (odgovor da do gravitacije pride v bližini masivnega telesa mi ne zadostuje) in kako se prenaša
http://www.kvarkadabra.netvprasanja/tek ... tacija.htm
http://www.kvarkadabra.net/vprasanja/te ... it_val.htm
http://www.kvarkadabra.net/vesolje/teks ... plosna.htm
Prostor med atomi v molekulah ni prazen v pravem pomenu besede, saj atome obdajajo elektronski oblaki (kemijsko: orbitale, fizikalno: valovne funkcije elektronov), ki se med seboj prekrivajo. Seveda je tu treba odvreci obicajne predstave iz vsakdanjega zivljenja, po katerih so atomi nekaksne frnikule, ki se ali stikajo ali ne, vmes pa je prazen prostor. V kvantnomehanskem opisu imamo opraviti le z verjetnostjo, tako da bodo tudi orbitale (valovne funkcije) podajale le verjetnost, da najdemo elektron na dolocenem mestu (glej tudimaruša napisal/-a: - ali je med atomi v molekulah prazen prostor in če je, ali nanj tudi deluje gravitacija; če ni prazen prostor, kaj je v njem??
http://www.kvarkadabra.net/vprasanja/te ... _radij.htm
http://www.kvarkadabra.net/vprasanja/te ... v_paru.htm )
Glede gravitacije pa: seveda med atomi deluje tudi gravitacijska sila, vendar je ta v primerjavi z elektrostatskimi povsem zanemarljiva (razmerje je tam nekje okoli 10^{-40}). Glej tudi
http://www.kvarkadabra.net/vprasanja/te ... v_atom.htm
-
Gost
seprav so dodatne dimenzije kot kaki ravijoli ki plovejo okol po zraku
al pa kot nekakšna ribja hrana ki se muvo okol po prostoru
kot recimo komarčki (mejni ampak majo kljub temu neverjetno zanimiv vpliv na okolico).
te dimenzije so nekakšni nebodijihtreba v našem prostoru.... hmm kaj pa če objekt v treh dimezijah sega preko tega t.i. ravijola al pa če ga absorbira nekak (hmmm da en monster pomalica po nesreč neki teh makarončkov????)
al pa kot nekakšna ribja hrana ki se muvo okol po prostoru
kot recimo komarčki (mejni ampak majo kljub temu neverjetno zanimiv vpliv na okolico).
te dimenzije so nekakšni nebodijihtreba v našem prostoru.... hmm kaj pa če objekt v treh dimezijah sega preko tega t.i. ravijola al pa če ga absorbira nekak (hmmm da en monster pomalica po nesreč neki teh makarončkov????)
-
Gost
Morda znam tole razložiti z analogijo, ki bo malce bolj razumljiva:zupan napisal/-a:Stevilo dimenzij prostora v katerih zivijo strune je omejeno s konsistentnostjo teorije. Konkretno to pomeni, da morajo biti vse simetrije teorije, ki so klasicne, tudi simetrije teorije po kvantizaciji (receno bolj strokovno, simetrije ne smejo imeti anomalij). Od tu sledi, da je najmanjse stevilo dimenzij za teorijo "bozonskih strun" 26, medtem ko je za teorijo "supersimetricnih strun" D=10. Zgornja meja na stevilo dimenzij pa ne obstaja.Anonymous napisal/-a: zakaj ni pol poljubno velik dimenzij ki bi bile poljubno velike napram enim in poljubno majhne napram drugim.....
Po Maxwellu je elektromagnetno valovanje (svetloba) sestavljeno iz nihanja (valovanja) električnega polja in nihanja (valovanja) magnetnega polja; sprememba električnega polja povzroči nastanek magnetnega polja (elektromagnetizem) in obratno, sprememba magnetnega polja povyroči nastanek električnega polja (indukcija). Obe tako nastali polji sta med seboj v pravokotnih ravninah (če se torej elektromagnetno valovanje širi v smeri osi x, je smer električnega polja v smeri osi y in smer magnetnega polja v smeri osi z). Iz tega modela je očitno, da elektromagnetnega valovanja ne more bitiv dveh dimenzijah, potrebujemo vsaj tri + čas.
Pri Maxwellu seveda govorimo o nekvantnem modelu.
Če bi imeli za teorijo polja na volj več kot tri prostorske dimenzije, bi imeli težave s smerjo širjenja svetlobe... (to je posledica dejstva, da je vektorski produkt dobro definiran le v treh dimenzijah).
Podoben razmislek velja pri nitih: da lahko postavimo enačbe, potrebujemo dovolj dimenzij. Pri tem nam sploh ni treba verjeti, da te dodatne dimenzije kaj pomenijo, v določeni točki prostor-čas potrebujemo za opis stanja še 6 števil (tako dobimo skupaj 10 dimenzij). Če bi živeli v 2D, bi si za opis elektromegnetnega valovanja morali prav tako izmisliti tretjo dimenzijo, ki bi npr. opisovala jakost električnega polja.
Analogija nikakor ni popolna, ampak tako si jaz zadevo najlažje predstavljam.
-
Gost
-
Gost
mah sej teorija je lahko čist kul....
samo če se je pa ne da z človeškimi besedami vsaj okvirno opisat pol pa tud ni zame nič vredna
ali pa preprosto ni nobenga ki bi znav razložiti to okol desetih al pa dvejsetih dimenzij....
pa v čemu se med seboj razlikujejo.... (mende niso enake)
heh..... teorijo relativnosti lahko čist vsakmu razložiš .... pa če verjame al pa ne....
samo strune .... pa k sem velik prebral pa nisem čisti analfabet v teh stvareh pa res niti v osnovi ne dojemam
samo če se je pa ne da z človeškimi besedami vsaj okvirno opisat pol pa tud ni zame nič vredna
ali pa preprosto ni nobenga ki bi znav razložiti to okol desetih al pa dvejsetih dimenzij....
pa v čemu se med seboj razlikujejo.... (mende niso enake)
heh..... teorijo relativnosti lahko čist vsakmu razložiš .... pa če verjame al pa ne....
samo strune .... pa k sem velik prebral pa nisem čisti analfabet v teh stvareh pa res niti v osnovi ne dojemam