vojko napisal/-a:(Mimogrede, piše se "usput").
Ja, v srbohrvaškem jeziku, jaz pa sem tisto zapisal v ljubljanskem slengu.
vojko napisal/-a:Problemi, ideologija je velika in kompleksna filozofska kategorija in bi njeno resno obravnavanje zahtevalo posebno temo.
Vem, in to temo sem pred časom tudi odprl. Tisti link, katrega sem ti poslal v branje in iz katerega je bil tisti citat, katrega si komentiral v enem od prejšnjih postov, je bil iz teme
Ideologija-e, katera je odprta v izbi
Moč čistega uma. (
viewtopic.php?f=27&t=3932) Tam sem tudi sam zapisal (za pokušino) tudi to:
"Akademik torej za okroglo mizo lahko govoriči o tem, kako danes živimo v postideološkem univerzumu, toda v trenutku, ko bo po razgreti diskusiji odšel na stranišče, bo spet do kolen v ideologiji" (Žižek) [ 1 ]
Obstaja določena kontroverznost kar se tiče definiranja pojma ideologija, vendar kljub temu Sargent skuša podati kratko definicijo tega pojma, in sicer: " sistem vrednot ali sistem prepričanj, ki ga je določena skupina sprejela za resničnega. Sestavljen je iz seta odnosov do različnih družbenih institucij in procesov. Verujočemu ponuja sliko sveta kakršen je in kakršen bi moral biti, ter s tem poenostavlja veliko kompleksnost sveta [ 1 ]. Iz te definicije lahko razberemo, da smo vsi do dolčene mere vpeti v ideologijo. Marxova razlaga tega pojma je "napačna zavest". Velik prispevek k obravnavi teorij ideologij je imel tudi Antoni Gramsci (o Marxovem in Granscijevem prispevku si lahko več preberete v viru). Verjetno je najpomembnejši oziroma najbolj znan prispevek k tej tematiki podal fransoski filozof Louisa Althusser. Preden je spisal svoje slavno delo Ideolgija in ideolški aparati se je veliko ukvarjal s problemi ideologije in odnosa znanost-ideologija. V svojem delu se je poleg marksistične teorije naslanjal tudi na strukturalizem in lacanovsko psihoanalizo. Delo Ideolgija in ideolški aparati se začne marksistično (produkcija in reprodukcija) [ 2 ]. Althusser tu navaja Marxa in njegovo ugotovitev, da je nujni pogoj vsake reprodukcije reprodukcija produkcijskih razmerij. V zadnjem pogoju je pogoj vsake reprodukcije torej reprodukcija produkcijskih pogojev (ustvarjeni morajo biti določeni pogoji, ki se tudi reproducirajo). Reprodukcija ima materialno osnovo: reprodukcijo produkcijskih sredstev (surovine, infrastruktura, suprastruktura). Pomembna Althusserjeva ugotovitev pa je bila, da je poleg reprodukcije materialnih pogojev pomembna tudi reprodukcija produktivnih sil (delovna sila).Ugotovitev je pravzaprav ta, da se reprodukcija delovne sile v kapitalistični družbi odvija zunaj delovnega procesa, torej v šolah in drugih institucijah, kjer se ne nauči samo tehnik dela, temveč se nauči tudi družbenih pravil, pravil lepega vedenja, pravil delitve dela, pravnih in moralnih pravil, v bistvu pravil, ki jih vsiljuje kapitalistično gospostvo [ 1 ]. Naučijo se podrejati uveljavljenem družbenem redu. Na tem mestu Althusser pride do poglavitne ugotovitve oziroma bistva svoje teorije da se ideologija oziroma ideolško podrejanje dogaja v različnih formah oziroma v vseh institucijah socializacije. Za Althusserja je osrednji in najpomembnejši ideolški aparat države ravno šolski ideološki aparat. Pomemben prispevek je imel k teoriji ideologije tudi Slavoj Žižek (o njegovem prispevku si lahko prebrete v viru).
Torej, v primeru, da se strinjamo z Althussejevo tezo, da je osrednji in najpomembnejši ideološki aparat države ravno šolski ideološki aparat, je mogoče na mestu, da tu omenim tudi Michela Foucaulta , ki s vsojim pojmom biopolitika misli na znastveni način konstitucije (proizvodnje) družbenega fenomena naroda/telesa in njegovega prilagajanja sodobnim ekonomskim procesom. Določil jo je kot stadij razvoja kapitalizma, v katerem se družbena moč realizira skozi artikulacijo organizacije družbenega, javnega in privatnega življenja. Iz tega izhaja osrednja teza teorije biopolitike: življenje je objekt (znastvenega raziskovanja) [ 3 ].
To bi bilo za enkrat. Moram priznati, da sem večino stavkov iz virov dobesedno prepisal (forumska forma debate, pomanjkanje časa), kar bo morebitni bralec omenjenih virov takoj opazil.
Viri:
[ 1 ]
http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/ ... andrej.pdf
[ 2 ]
http://www.marxists.org/reference/archi ... eology.htm
[ 3 ] N. Janović, Razsežnosti spektakla
vojko napisal/-a:Vsakokraten vladajoči sloj nam skozi indoktrinacijsko mrežo vsiljuje lažno zavest, svojo ideologijo in jo skuša prikazati kot obče veljavno, zdravorazumsko, nujno, neizbežno. V kapitalizmu je takšno ideoligiziranje vsiljevanje prepričanj, da je potrošništvo edini način organizacije družbene reprodukcije. Da »nujno« potrebujem najnovejšo tehnološko igračko, ki jo ima sosed (LCD TV, avto, motorni čoln, računalnik, mobilec, Versaccejejo obleko, Guccijeve čevlje,ipd.), sicer me bodo ljudje gledali kot na »luzerja«, mislili bodo, da sem neuspešen, itd. Vcepljajo nam prepričanje, da je denar vse in da mu je potrebno podrediti vsa naša prizadevanja; ker je delavec v kapitalizmu svoboden (Marx je pripomnil: svoboden v dveh pomenih: 1. osebno svoboden in 2. »osvobojen« lastnine nad produkcijskimi sredstvi), se lahko zaposli kjerkoli, toda pri enem delodajalcu se mora! (Mimogrede to je tudi del odgovora na malo naivno debato, ki se je vodila na tem forumu o tem, zakaj sploh delavci delajo za mizerno mezdo. Preprosto zato, ker morajo preživeti!) Ker »mora« imeti svoj avto, hišo, gliser, se seveda zadolži in potem niti v sanjah ne sme pomisliti, da bi pustil službo. Tako je ujet!…
Govoriš o zapovedi: "Uživaj!", glede katere sem v isti temi,
Ideolgija-e nekaj napisal, natančneje v postih v katerih sem pisal o lacanovih štirih diskurzih. (
viewtopic.php?f=27&t=3932&start=420)
vojko napisal/-a:(Mimogrede to je tudi del odgovora na malo naivno debato, ki se je vodila na tem forumu o tem, zakaj sploh delavci delajo za mizerno mezdo. Preprosto zato, ker morajo preživeti!) Ker »mora« imeti svoj avto, hišo, gliser, se seveda zadolži in potem niti v sanjah ne sme pomisliti, da bi pustil službo. Tako je ujet!…
Sam že imam določen odgovore tudi na to vprašanje, vendar si nikakor ne upam podati decidiranega odgovora kot je ta :"Preprosto zato, ker morajo preživeti!". In mislim, da tu ne gre zgolj za preživetje, tudi bogati "delajo zato da bi preživeli", če si sposodim tvoje besede. Tudi oni delajo, "ker »mora« imeti svoj avto, hišo, gliser...", pa tega ne počnejo za "mizerno mezdo". "Ujeti" smo v ideologije, te nas držijo in ena od teh je tudi ta "da je znanost ena redkih stvari, ki nas dvignejo nad burkaštvo našega vsakdanja" - kak rastafarijanec z Đamejke bi te čukasto pogledal in pripomnil: "Maaan, edino kar nas dvigne nad burkaštvo našega vsakdanja je sveta rastlina, Jah Rastafari." Kar je seveda prav tako plod določene idologije, v tem primeru rastafarijanske ideologije.
Ker je tama o ideologijah že odprta, lahko nadaljujemo debato tudi tam.
Evo vidiš to je ideološko obarvana sodba in zgled, da se ideologija ne indoktrinira samo skozi vladajoči razred, tako kot se zmotno tradicionalno misli.
