Ne. Pravzaprav govoriš čiste neumnosti. Napovedna vrednost pristopa s psihoanalizo (ali če imaš raje: introspekcijo, ali pa fenomenologijo) je v tem, da se dane izjave osebka poveže v razumevajoč kontekst in se iz tega izčita namere. Najbolj enostaven primer (isto kot prej): če se sosed nekam odpravlja ga vprašam kam gre in on reče »na morje« (ali pač »grem v X«). Napoved, ki se v 99,9% potrdi: »sosed gre na morje« (ali pač »gre v X«). Malo manj enostaven primer: sosedov sin rad šraufa motorje, avte, kombije, ipd. Pred sabo ima izbiro šole oz. poklicno usmeritev. Napoved, ki se v 95% uresniči: izbral bo šolo za avtomehanika (ali kleparja ali ličarja..) in se zaposlil nekje v tej branži. Še manj enostaven primer: starši imajo zelo svobodomiselna prepričanja in v skladu s tem tudi živijo. Napoved: tudi otrok bo imel v odraslosti svobodomiselna prepričanja. Primer, ki ni več trivialen in je eden od pomembnih rezultatov psihoanalize: politični/ekonomski sistem oz. ureditev razmerij moči in oblasti artikulira željo in s tem aktivno sodeluje (ustvarja) diskurz.beno23 napisal/-a:Dejstvo je, da je psihoanaliza v zatonu ravno zaradi tega, ker nima takšne napovedne sposobnosti kot "biokemija". Se ne strinjaš?
Iz tega zadnjega sledi tudi implikacija, ki se tiče vprašanja o estetiki (namreč kaj lahko napovemo na področju estetike): povemo lahko to, da je okus za estetiko pod vplivom kulture v kateri se artikulira. Če je splošna percepcija estetike realizem, potem se za estetske smatrajo npr. čimnatančnejše slike realnosti. Če se zaradi takega ali drugačnega diskurza smatra abstraktno umetnost kot vrhunec virtuoznosti, potem se v estetiki začnejo pojavljati Pollocki, itd.
Skratka, ta sestavek je mišljen kot oris, kako iz nekega »fenomenološkega« pristopa lahko izčitamo dobre napovedi in imamo zato smiselno razlago.
Teh napovedi »biokemija« ni sposobna dati, to je dejstvo, ki ga nekateri ne upajo izreči na glas.
Kar z drugimi besedami pomeni, da verjameš v ideologijo/utopijo prihodnosti. Namreč v resnici ni nobenega zagotovila, da bo nevrologija ali biokemija ali karkoli že, nekoč tudi zares zmožna takšnih napovedi, kot jih danes lahko da fenomenološki pristop. Morda pa bo do takrat fenomenološki pristop toliko napredoval, da bo prepad do biokemije enako širok kot je danes. Ker namreč npr. psihoanaliza niso zabetonirani Freudovi spisi, ampak so tudi nova premišljevanja in izčiščevanje/kritika starih pojmov. Kaj nam bo prihodnost prinesla pa ne vemo (za oba pristopa).vojko napisal/-a: Nihče izmed nas zagovornikov teze, da je mogoče na molekularni ravni pojasniti tudi najbolj kompleksne miselne vzorce ni trdil, da je to mogoče že danes.
Toliko sem o tem še hotel dodati.