O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih

Argumentirane razprave o filozofskih vprašanjih.
Zaklenjeno
Uporabniški avatar
kren
Prispevkov: 1651
Pridružen: 17.2.2005 12:54

O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih

Odgovor Napisal/-a kren »

beno23 napisal/-a:Dejstvo je, da je psihoanaliza v zatonu ravno zaradi tega, ker nima takšne napovedne sposobnosti kot "biokemija". Se ne strinjaš?
Ne. Pravzaprav govoriš čiste neumnosti. Napovedna vrednost pristopa s psihoanalizo (ali če imaš raje: introspekcijo, ali pa fenomenologijo) je v tem, da se dane izjave osebka poveže v razumevajoč kontekst in se iz tega izčita namere. Najbolj enostaven primer (isto kot prej): če se sosed nekam odpravlja ga vprašam kam gre in on reče »na morje« (ali pač »grem v X«). Napoved, ki se v 99,9% potrdi: »sosed gre na morje« (ali pač »gre v X«). Malo manj enostaven primer: sosedov sin rad šraufa motorje, avte, kombije, ipd. Pred sabo ima izbiro šole oz. poklicno usmeritev. Napoved, ki se v 95% uresniči: izbral bo šolo za avtomehanika (ali kleparja ali ličarja..) in se zaposlil nekje v tej branži. Še manj enostaven primer: starši imajo zelo svobodomiselna prepričanja in v skladu s tem tudi živijo. Napoved: tudi otrok bo imel v odraslosti svobodomiselna prepričanja. Primer, ki ni več trivialen in je eden od pomembnih rezultatov psihoanalize: politični/ekonomski sistem oz. ureditev razmerij moči in oblasti artikulira željo in s tem aktivno sodeluje (ustvarja) diskurz.

Iz tega zadnjega sledi tudi implikacija, ki se tiče vprašanja o estetiki (namreč kaj lahko napovemo na področju estetike): povemo lahko to, da je okus za estetiko pod vplivom kulture v kateri se artikulira. Če je splošna percepcija estetike realizem, potem se za estetske smatrajo npr. čimnatančnejše slike realnosti. Če se zaradi takega ali drugačnega diskurza smatra abstraktno umetnost kot vrhunec virtuoznosti, potem se v estetiki začnejo pojavljati Pollocki, itd.

Slika

Skratka, ta sestavek je mišljen kot oris, kako iz nekega »fenomenološkega« pristopa lahko izčitamo dobre napovedi in imamo zato smiselno razlago.

Teh napovedi »biokemija« ni sposobna dati, to je dejstvo, ki ga nekateri ne upajo izreči na glas.
vojko napisal/-a: Nihče izmed nas zagovornikov teze, da je mogoče na molekularni ravni pojasniti tudi najbolj kompleksne miselne vzorce ni trdil, da je to mogoče že danes.
Kar z drugimi besedami pomeni, da verjameš v ideologijo/utopijo prihodnosti. Namreč v resnici ni nobenega zagotovila, da bo nevrologija ali biokemija ali karkoli že, nekoč tudi zares zmožna takšnih napovedi, kot jih danes lahko da fenomenološki pristop. Morda pa bo do takrat fenomenološki pristop toliko napredoval, da bo prepad do biokemije enako širok kot je danes. Ker namreč npr. psihoanaliza niso zabetonirani Freudovi spisi, ampak so tudi nova premišljevanja in izčiščevanje/kritika starih pojmov. Kaj nam bo prihodnost prinesla pa ne vemo (za oba pristopa).

Toliko sem o tem še hotel dodati.

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih

Odgovor Napisal/-a problemi »

Kren, kaj je to za en zmazek zgoraj.

To je umetnost:

Slika

Hecam se. To je v kontekstu naslednjega tvojega stavka: "... povemo lahko to, da je okus za estetiko pod vplivom kulture v kateri se artikulira."

Glede psihoanaliza/nevrologija/biokemija je pa moje mnenje "eno z drugim". Ampak o tem kasneje.

Roberto11.
Prispevkov: 391
Pridružen: 30.12.2010 20:18
Kraj: Dolenjska

Re: O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih

Odgovor Napisal/-a Roberto11. »

Kren napisal/-a:Napovedna vrednost pristopa s psihoanalizo (ali če imaš raje: introspekcijo, ali pa fenomenologijo) je v tem, da se dane izjave osebka poveže v razumevajoč kontekst in se iz tega izčita namere.
Na podlagi razumevanja vzorcev razmišljanja, je seveda možno dobro napovedati, kakšne posledice lahko to za samo osebo prinese.
Človeški um ni nič drugega, kot bolj zapleten računalnik, ki deluje po svojem programu oz. miselnih vzorcih.

Pri psihoanalizi se uporablja obraten proces....Na podlagi posledic oziroma težav, ki jih oseba opisuje, se poskušamo dokopati do vzrokov in miselnih vzorcev, ki osebo pripeljejo do določenih težav.

beno23
Prispevkov: 361
Pridružen: 15.2.2010 5:14

Re: O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih

Odgovor Napisal/-a beno23 »

kren napisal/-a: Napovedna vrednost pristopa s psihoanalizo (ali če imaš raje: introspekcijo, ali pa fenomenologijo) je v tem, da se dane izjave osebka poveže v razumevajoč kontekst in se iz tega izčita namere. Najbolj enostaven primer (isto kot prej): če se sosed nekam odpravlja ga vprašam kam gre in on reče »na morje« (ali pač »grem v X«). Napoved, ki se v 99,9% potrdi: »sosed gre na morje«
Tukaj je problem v tem, da takšna analiza ne more dati natančne napovedi, razen v povsem enostavnih primerih, kot je tale. Ko pa je treba razložit, kako nastanejo sanje, zavest, kako delujejo zrcalni nevroni, zakaj pride do avtizma, katere produkte bodo kupili kupci v določeni tržni skupini, kolikšen vpliva na izbiro nakupa avtomobila ima znamka, itd... pa nastane problem. Spomnimo se samo Freudovih lapsusov.

Skratka, ta sestavek je mišljen kot oris, kako iz nekega »fenomenološkega« pristopa lahko izčitamo dobre napovedi in imamo zato smiselno razlago.
Do neke meje še gre, pol se pa ustavi.

Teh napovedi »biokemija« ni sposobna dati, to je dejstvo, ki ga nekateri ne upajo izreči na glas.
Bedarija. Ravno "biokemija" je razložila veliko tega, kar se ni dalo z zaostalimi metodami psihoanalize. Kar je še bolj pomembno je pa to, da se predvidevanja v "biokemiji" da testirat. In z testom se dokaže kaj drži in kaj ne.
Roberto11. napisal/-a:Pri psihoanalizi se uporablja obraten proces....Na podlagi posledic oziroma težav, ki jih oseba opisuje, se poskušamo dokopati do vzrokov in miselnih vzorcev, ki osebo pripeljejo do določenih težav.
Ja točno to je problem. Tale top-down approach je omejen.

p.s. Kren, kakšno vezo ima entropija v tem topicu?

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih

Odgovor Napisal/-a problemi »

beno23 napisal/-a: Spomnimo se samo Freudovih lapsusov.
O katerih Freudovih lapsusih govoriš? Ali govoriš o obravnavi lapsusov v njegovi knjigi: "Vic in njegov odnos do nezavednega"?

Uporabniški avatar
kren
Prispevkov: 1651
Pridružen: 17.2.2005 12:54

Re: O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih

Odgovor Napisal/-a kren »

beno23 napisal/-a:Ko pa je treba razložit, kako nastanejo sanje, zavest, kako delujejo zrcalni nevroni, zakaj pride do avtizma, katere produkte bodo kupili kupci v določeni tržni skupini, kolikšen vpliva na izbiro nakupa avtomobila ima znamka, itd... pa nastane problem.
Pravzaprav o produktih v določeni tržni skupini bi se dalo kaj povedati, ampak o zrcalnih nevronih, avtizmu, in podobno, pa ne (zavest pa danes nihče ne zna pojasniti; kar se sanj tiče, pa bi se dalo debatirati, ampak pustimo to). Ampak to niti ni cilj in pričakovati kaj takega (npr. da se bo psihoanaliza ukvarjala z nevroni) je tako kot pričakovati od kemije, da bo razložila kvantno mehaniko. Pač se s tem ne ukvarja, ker se ji v veliki večini primerov ni potrebno, objekt njenega proučevanja je na nivoju atomov in molekul in to zadostuje. Enako so objekti proučevanja psihoanalize (in takega pristopa v splošnem) miselna izkustva in za ukvarjanje s tem se ji v veliki večini primerov ni potrebno poglabljati v delovanje nevronov in tvorjenja sinaps.
beno23 napisal/-a:Bedarija. Ravno "biokemija" je razložila veliko tega, kar se ni dalo z zaostalimi metodami psihoanalize. Kar je še bolj pomembno je pa to, da se predvidevanja v "biokemiji" da testirat. In z testom se dokaže kaj drži in kaj ne.
No da slišimo kaj je to "veliko tega".
beno23 napisal/-a:p.s. Kren, kakšno vezo ima entropija v tem topicu?
Tako se je imenovala tista tema, kjer smo to debato začeli.

Uporabniški avatar
kren
Prispevkov: 1651
Pridružen: 17.2.2005 12:54

Re: O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih

Odgovor Napisal/-a kren »

beno23 napisal/-a:Do neke meje še gre, pol se pa ustavi.
To glede meje je tako: ta meja je danes svetlobna leta pred biokemijo in ni tako trivialna, kot si nekateri predstavljajo. In to ni tako zabetoniran pristop, da se ne da nič več izpopolnjevati: primer je recimo statistična obdelava podatkov. Če se je včasih delalo malo po občutku, pa se je danes s statistično obdelavo to izostrilo. Recimo "the big five personality traits" v psihologiji, ali pa modeliranje socialnih mrež v sociologiji, itd. Kje bo ta meja v prihodnosti in kakšen pristop bo takrat učinkovitejši pa ne vemo, to sem že vojkotu omenil.

Uporabniški avatar
mriz
Prispevkov: 2036
Pridružen: 13.5.2004 23:52
Kraj: maribor

Re: O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih

Odgovor Napisal/-a mriz »

kren napisal/-a: Napovedna vrednost pristopa s psihoanalizo (ali če imaš raje: introspekcijo, ali pa fenomenologijo) je v tem, da se dane izjave osebka poveže v razumevajoč kontekst in se iz tega izčita namere. Najbolj enostaven primer (isto kot prej): če se sosed nekam odpravlja ga vprašam kam gre in on reče »na morje« (ali pač »grem v X«). Napoved, ki se v 99,9% potrdi: »sosed gre na morje« (ali pač »gre v X«).
Taki primeri ravno niso ustrezni, glede na to, da je eden bistvenih elementov psihoanalize avto-netransparentnost subjekta. Drugače povedano, pri psihoanalizi so tovrstne izjave (torej domnevni razlog za določeno pozicijo ali usmerjenost, kot ga razume on sam) subjekta nerelevantne, ker ne razkrivajo dejanskega ozadja njegovih dejanj. Za tvoje primere pač ne potrebuješ psihoanalize (lacanovskega natolcevanja oz. ravno izmišljevanja namer mimo izjav subjekta), zato se jih tudi ne more uporabiti kot argument v prid psihoanalize.

Uporabniški avatar
kren
Prispevkov: 1651
Pridružen: 17.2.2005 12:54

Re: O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih

Odgovor Napisal/-a kren »

mriz napisal/-a:
kren napisal/-a: Napovedna vrednost pristopa s psihoanalizo (ali če imaš raje: introspekcijo, ali pa fenomenologijo) je v tem, da se dane izjave osebka poveže v razumevajoč kontekst in se iz tega izčita namere. Najbolj enostaven primer (isto kot prej): če se sosed nekam odpravlja ga vprašam kam gre in on reče »na morje« (ali pač »grem v X«). Napoved, ki se v 99,9% potrdi: »sosed gre na morje« (ali pač »gre v X«).
Taki primeri ravno niso ustrezni, glede na to, da je eden bistvenih elementov psihoanalize avto-netransparentnost subjekta. Drugače povedano, pri psihoanalizi so tovrstne izjave (torej domnevni razlog za določeno pozicijo ali usmerjenost, kot ga razume on sam) subjekta nerelevantne, ker ne razkrivajo dejanskega ozadja njegovih dejanj. Za tvoje primere pač ne potrebuješ psihoanalize (lacanovskega natolcevanja oz. ravno izmišljevanja namer mimo izjav subjekta), zato se jih tudi ne more uporabiti kot argument v prid psihoanalize.
Seveda je nezavedno bistven del (eden od), ampak to kar pa ti praviš pa je pretiravanje ki povsem popači sliko psihoanalize in (žal) izgubi stik z njo. Freud je takole rekel: včasih je cigara samo cigara. Torej se je zavedal, da ni kar v vsako reč treba pripisati faličnim simbolom in potlačenim seksualnim željam oz. nezavednemu, kakor tukaj namiguješ. Tudi to, da v tej preprosti napovedi "sosed gre na morje" ni potrebno vpeljevati nezavednega ne pomeni, da ga sploh nikjer ni potrebno vpeljevati (recimo v trditvi: "željo subjekta artikulirajo tudi razmerja moči in oblasti").

Morda bo naslednja analogija osvetlila kaj mislim: tudi za razumevanje delovanja očesa ni potrebna prav nobena teorija evolucije, ampak za razumevanje njegovega razvoja in v primerjavi z drugimi živalskimi vrstami (njihovimi očesi) pa je potrebno vpeljati evolucijo. Ta primerjava je primerna še iz razloga, da ima evolucija v večini primerov zelo majhno napovedno moč (zaradi česar je Karl Popper izjavil, da to ni znanstvena teorija, s čimer je izzval veliko ogorčenje biologov), prav tako kakor je psihoanaliza (oz. top-down approach, kakor je rekel beno23) nemočna pri vprašanjih tipa "kako konkretno se bo ta človek odzval na ta dogodek?". No ampak prav tako kakor evolucija lahko omejeno napove določen potek dogodkov, enako se da pojasniti in napovedati nekatera ustrezno zastavljena družbena vprašanja.

so7il
Prispevkov: 268
Pridružen: 23.9.2005 20:08

Re: O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih

Odgovor Napisal/-a so7il »

kren napisal/-a:
beno23 napisal/-a:p.s. Kren, kakšno vezo ima entropija v tem topicu?
Tako se je imenovala tista tema, kjer smo to debato začeli.
"Antropično načelo"?

Uporabniški avatar
mriz
Prispevkov: 2036
Pridružen: 13.5.2004 23:52
Kraj: maribor

Re: O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih

Odgovor Napisal/-a mriz »

kren napisal/-a:Seveda je nezavedno bistven del (eden od), ampak to kar pa ti praviš pa je pretiravanje ki povsem popači sliko psihoanalize in (žal) izgubi stik z njo. Freud je takole rekel: včasih je cigara samo cigara. Torej se je zavedal, da ni kar v vsako reč treba pripisati faličnim simbolom in potlačenim seksualnim željam oz. nezavednemu, kakor tukaj namiguješ.
Saj, tvoji izhodiščni primeri so ravno stvar situacije, ko je cigara samo cigara. In ravno za take situacije psihoanaliza (katera pride do izraza samo v domnevnih primerih, ko cigara ni samo cigara) ni potrebna. Ti pa pišeš, kot da so situacije, ko je cigara samo cigara, argument v prid teorijam, ki cvetijo v situacijah, v katerih cigara ni samo cigara.
Tudi to, da v tej preprosti napovedi "sosed gre na morje" ni potrebno vpeljevati nezavednega ne pomeni, da ga sploh nikjer ni potrebno vpeljevati (recimo v trditvi: "željo subjekta artikulirajo tudi razmerja moči in oblasti").
Da se razumemo, meni se sam koncept avto-netransparentnosti sploh ne zdi sporen (pravzaprav je kar nasprotno), ampak to ne pomeni, da imajo poskusi njenega razkrivanja s smeri psihoanalize neko vrednost. Že vpeljava pogojnega refleksa ima večjo razlagalno in napovedno moč kot psihoanaliza pri obravnavi partikularnih želj in estetskega okusa subjekta.

Uporabniški avatar
kren
Prispevkov: 1651
Pridružen: 17.2.2005 12:54

Re: O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih

Odgovor Napisal/-a kren »

mriz napisal/-a:Saj, tvoji izhodiščni primeri so ravno stvar situacije, ko je cigara samo cigara. In ravno za take situacije psihoanaliza (katera pride do izraza samo v domnevnih primerih, ko cigara ni samo cigara) ni potrebna. Ti pa pišeš, kot da so situacije, ko je cigara samo cigara, argument v prid teorijam, ki cvetijo v situacijah, v katerih cigara ni samo cigara.
Ko sem pisal nisem imel v mislih samo psihoanalize ampak splošen fenomenološki oz. top-down approach, za razliko od pristopa nevrologije oz. biokemije. Morda sem res zaradi tega (nenamenoma) izbral take primere, ko je cigara samo cigara (čeprav vsaj glede zadnjega, da se želja artikulira tudi skozi oblast bi se dalo razpravljati). Ampak nič hudega, čisto konkretno za psihoanalizo in čisto konkretno za nezavedno lahko ponudim naslednji primer: Freud je prvi trdil, da so mnoge psihične bolezni, med njimi tudi histerija, (tudi) posledica zlorab v otroštvu. Te zlorabe so potisnjene v nezavedno in od tam aktivno povzročajo stanje recimo histerije. To je zelo močna in ovrgljiva teza (in tudi zelo kompleksna: namreč implicitno vsebuje še potlačenje kot obrambnega mehanizma in procesa simbolizacije kot poskusa restitucije realnosti - zelo zelo daleč od trivialnosti), ki pa je prestala ničkoliko empiričnih testov. Res, ne samo za histerijo ampak še za vrsto drugih psihičnih bolezni se je ta teza izkazala kot upravičena.
mriz napisal/-a:Že vpeljava pogojnega refleksa ima večjo razlagalno in napovedno moč kot psihoanaliza pri obravnavi partikularnih želj in estetskega okusa subjekta.
Kaj misliš tukaj s pogojnim refleksom?
so7il napisal/-a:"Antropično načelo"?
Ja, ta.

beno23
Prispevkov: 361
Pridružen: 15.2.2010 5:14

Re: O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih

Odgovor Napisal/-a beno23 »

kren napisal/-a:Freud je prvi trdil, da so mnoge psihične bolezni, med njimi tudi histerija, (tudi) posledica zlorab v otroštvu. Te zlorabe so potisnjene v nezavedno in od tam aktivno povzročajo stanje recimo histerije. To je zelo močna in ovrgljiva teza,ki pa je prestala ničkoliko empiričnih testov.
Teza že drži, problem je v tem da psihoanaliza nezna razložiti ZAKAJ točno ta teza drži in kako. Kaj ti pomaga, da poznaš vzrok(zloraba), če ne poznaš molekularne osnove bolezni in ostale procese v možganih, ki jo povzročajo. Kako jo boš pa zdravil? S pogovorom? To gre le do neke meje...in tu se zatakne. Nevrologija pa to lepo pojasni in tudi experimentalno preveri z različnimi metodami. Zato je bolj natančna in uporabna.

so7il napisal/-a:
kren napisal/-a:
beno23 napisal/-a:p.s. Kren, kakšno vezo ima entropija v tem topicu?
Tako se je imenovala tista tema, kjer smo to debato začeli.
"Antropično načelo"?
Saj veš, entropija, antropično načelo...to je vse isto :D

Uporabniški avatar
kren
Prispevkov: 1651
Pridružen: 17.2.2005 12:54

Re: O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih

Odgovor Napisal/-a kren »

beno23 napisal/-a:Teza že drži, problem je v tem da psihoanaliza nezna razložiti ZAKAJ točno ta teza drži in kako.
Vedno se lahko v nedogled sprašuješ ZAKAJ, in na koncu prideš do tega da fizika ne zna razložiti ZAKAJ so fizikalni zakoni takšni kakršni so (kolikor jih sploh pozna) (ali pa matematika oz. filozofija). Ampak ne pravim, da je vpraševanje po ZAKAJ izguba časa, mislim da je čisto legitimno. Hočem povedati, da vsaka vednost, tako biokemija kot psihoanaliza, ima svoje meje in svoj doseg, to je treba upoštevati kadar od nje pričakujemo odgovore. Konkretno se psihoanaliza verjetno ne bo ukvarjala z nevroni in sinapsami (čeprav sem bral intervju nekega nevrologa, ki je rekel, da raziskave vedno bolj potrjujejo Freudov pristop k razmišljanju o povezavah med nevroni in asociacijah - pogostejše asociacije imajo pogostejše in močnejše povezave, več sinaps..... no ampak sam mehanizem za psihoanalizo niti ni pomemben, kolikor se skozi enako obnaša, zanjo je važno kako naprej graditi teorijo).
beno23 napisal/-a:Kaj ti pomaga, da poznaš vzrok(zloraba), če ne poznaš molekularne osnove bolezni in ostale procese v možganih, ki jo povzročajo. Kako jo boš pa zdravil?
Za marsikatero bolezen se pozna molekularna osnova in procesi v telesu, pa se je ne da zdraviti, tako da to ni zadostni pogoj (niti ni nujni). Pa še nekaj se mi zdi da preveč zapostavljaš: vpliv okolja. To je pri razvoju večine psihičnih bolezni vsaj tako pomemben faktor kot genetika, včasih še bolj. Vpliva okolja se pa ne da napovedati iz molekularne osnove.
beno23 napisal/-a:S pogovorom? To gre le do neke meje...in tu se zatakne.
V praksi psihiatrije je tako, da zdravila niso dovolj, ampak se pri veliki večini psihičnih bolezni kombinirajo s "pogovorom". Mnogokrat je pravzaprav "pogovor" vsaj tako učinkovit kot biokemična sredstva, včasih še bolj. Če govorimo konkretno o psihoanalizi, tole je izvleček iz Wikipedie:
Wiki napisal/-a:Several meta-analysis have shown psychoanalysis and psychodynamic therapy to be effective, with outcomes comparable or greater than other kinds of psychotherapy or antidepressant drugs.[56]

Empirical research has shown also that "proper", long-term psychoanalysis, when patient lies on a coach and meets with analyst at least three times a week, is also effective.[57]

A 2005 review of randomized controlled trials found that "psychoanalytic therapy is (1) more effective than no treatment or treatment as usual, and (2) more effective than shorter forms of psychodynamic therapy".[58]

Empirical research on the efficacy of psychoanalysis and psychoanalytic psychotherapy has also become prominent among psychoanalytic researchers.
Skratka, to so zelo konkretni rezultati.

Uporabniški avatar
mriz
Prispevkov: 2036
Pridružen: 13.5.2004 23:52
Kraj: maribor

Re: O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih

Odgovor Napisal/-a mriz »

kren napisal/-a:Ko sem pisal nisem imel v mislih samo psihoanalize ampak splošen fenomenološki oz. top-down approach, za razliko od pristopa nevrologije oz. biokemije.
Prav, dokler se razumemo, da fenomenološki pristop ni enak psihoanalizi, se mi to ne zdi sporno.
Ampak nič hudega, čisto konkretno za psihoanalizo in čisto konkretno za nezavedno lahko ponudim naslednji primer: Freud je prvi trdil, da so mnoge psihične bolezni, med njimi tudi histerija, (tudi) posledica zlorab v otroštvu.
Ampak ravno taki primer lahko pokaže večjo napovedno moč nevrologije - medtem ko psihoanaliza ne more dokončno zagotoviti, da se bodo zlorabe v otroštvu končale v specifičnih posledicah v (odrasli) duševnosti (in zanimivo je, da se ti obešanje na izjeme oz. primere neveljavnosti teorije v kontekstu psihoanalize ne zdi tako aktualno), lahko nevrologija s specifičnimi možganskimi slikami to doseže.

Kaj misliš tukaj s pogojnim refleksom?
Vraževerje na fizičnem nivoju možganov. Poanta je, da pri snovanju konkretnih želj in estetskega (ali seksualnega) okusa posameznika neki kulturni ideali ne zagotavljajo ničesar.

Zaklenjeno