Milo rečeno.NIKKI napisal/-a:Excrementum tauri!kren napisal/-a:Spet so o psihoanalizi najbolj pametni tisti, ki jo niti od daleč niso videli. Da ne omenjam tega, da niti ne preberejo prispevkov, ampak kljub temu vedno vejo vse kar naj bi se pisalo (in še kar naj bi kdo vedel!) in na koncu na vse to pritisnejo še božji pečat vsemogočnosti njihove priljubljene znanosti, tokrat fizike. Zdravilo za tak infantilni pogled so zgodovinska dejstva, ki negirajo izbrani relikt čaščenja iz vseh možnih perspektiv, in pa aktualna praksa, ki nasprotuje mitološkim izmišljotinam o statusu znanosti od a do ž.NIKKI napisal/-a:Nisem bral vseh prispevkov tu, večina razpravljavcev ne ve, da se da entropijo izmeriti , psihoanaliza je samo ime za psevdo znanost (sedaj pa že nekaj vemo o možganih), religijski spisi so pač religijski spisi (bolj ali manj navodila za življenje za določen čas in prostor družbe, ne nujno vedno napačni ).
Zelo težko je debatirat z osebki, ki niso videli/izmerili/opazovali npr. pojave relativnostne teorije.
To zadnje trdim s težko nogo!
Kar se psihoanalize tiče:10. april 2009.S. Žižek napisal/-a:..it is only today that the time of psychoanalysis has arrived.
O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih
Re: O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih
Re: O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih
Rosenhan eksperimentNoSee napisal/-a:Sej pravim...ni potrebe po tem, ker nauceni ljudje dovolj dobro prepoznajo depresijo.
Re: O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih
A so to fiziološka dejstva, da se je razum bolj razvil kot ostalo? Ali misliš na kumulativni efekt nakopičenega znanja?NoSee napisal/-a:Problem je, da se razum razvija in vcasih je bil manj(drugace) razvit od danasnjega.
V antiki, srednjem ali novem veku, skratka v preteklosti, si nihce(ampak res) ni mogel predstavljat, kaj vse se lahko izmeri.
Kako potem razlagaš, da se je znanost bolj razvijala v krščanskih družbah kot pa v tistih s tolerantnimi vzhodnimi religijami?Zakaj? Ker je bilo takratno poznavanje sveta osnovano bolj ali manj na bazi prevladujoce religije(teisticne ali prakticne), v bistvu je marsikje tudi danes tako. Za religije(mnozico osebkov, ki razmisljajo v tem kontekstu) pa vemo, da nerade spodbujajo ljudi h kriticnemu razmisljanju in analizi, ker bi lahko tako razmisljanje zacelo najedat samo institucijo in kulturo, v katero je religija vpeta.
Primernost orodja se meri glede na vrsto dela, ki ga z njim opravljamo.Bottom line:
Razum je najboljse orodje, kar jih imamo; seveda, ce se ga naucimo uporabljati.
Re: O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih
Sem slisal za to..po svoje zabavno, hkrati groteskno.kren napisal/-a:Rosenhan eksperimentNoSee napisal/-a:Sej pravim...ni potrebe po tem, ker nauceni ljudje dovolj dobro prepoznajo depresijo.
A tu se ne gre za depresijo, ce prav berem.. namrec halucinacije naj bi nakazovale na shizofrenijo ali kako drugo motnjo, ki pa se smatra za resnejso motnjo od "povprecne" depresije.
But you got a point. Ko enkrat dobis oznako, te ta za dolgo zaznamuje..
Re: O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih
derik napisal/-a:.A so to fiziološka dejstva, da se je razum bolj razvil kot ostalo? Ali misliš na kumulativni efekt nakopičenega znanja?
..Kako potem razlagaš, da se je znanost bolj razvijala v krščanskih družbah kot pa v tistih s tolerantnimi vzhodnimi religijami?
...Primernost orodja se meri glede na vrsto dela, ki ga z njim opravljamo.
.Oboje. Sicer ne morem trdit, da se je razum razvijal zgolj zaradi fizioloskih mutacij in selekcije, kopicenje znanja(informacij) ima precejsnjo vlogo, tudi pri selekciji recimo. Eno brez drugega ne obstaja.
..Po mojem bi se znanost bolj razvila, ce nebi bilo krscanstva. Po svoje pa ima vsaka represija kontra ucinek v nekem obsegu.
Znanost se pojavi, ko nekdo ni zadovoljen z religijsko pogojeno sliko sveta.
...In razumu se lahko zahvalimo za vsak izum, ki nam je olajsal bivanje in pripomogel k bolj podrobnemu razumevanju(hehe) sveta.
Re: O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih
Ne vem, kalkulacija je samo tujka za računanje, ko pa računamo že razmišljamo. Emergentni ali porajajoči se proces-kaj pa poraja razmišljanje, zavest? Kaj pa je pravzaprav zavest? No, na ta vprašanja bomo še dolgo iskali odgovore, ki bodo hkrati sprožili različne interpretacije in dialogov bo na nto potenco... Zakaj meniš, da je današnji razum bolj razvit? Mogoče je količina znanja res zelo velika, kulture kumulirajo znanje to je res, a ko tako posplošujemo se vprašamo, kateri današnjik pozna vso zgodovino, vso fiziko, biologijo... Poznamo samo delčke,(če smo visoko izobraženi le eno stroko).
Tako da težko sprejmem tezo, da je današnji razum bolj razvit.In sprašujem se kaj sploh je ta označevalec "današnji razum", Na kaj meriš? Vsoto posameznikov, še bolj konkretno, Slovence, Angeže, Indijce, ...( da ne bi predolgo naštevala)?
Tako da težko sprejmem tezo, da je današnji razum bolj razvit.In sprašujem se kaj sploh je ta označevalec "današnji razum", Na kaj meriš? Vsoto posameznikov, še bolj konkretno, Slovence, Angeže, Indijce, ...( da ne bi predolgo naštevala)?
Re: O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih
Nekateri idioti očitno še vedno niso dojeli, da je psihoanaliza (ki jo te isti idioti kar enačijo s psihologijo - kako predvidljivo) v temelju črpala iz kliničnega izkustva in da se ne gre za samovoljno introspekcijo. Če je Freud psihoanaliziral tudi sebe in se dajal kot primer je namen tega početja v osvetlitvi psihoanalitičnega spoznanja, ne pa v tem da je to vir spoznanja, kot si te idioti s Feynmannom na čelu zmotno predstavljajo. O objektivnosti in testih pa tako nima smisla izgubljati besed, Feynmann&idiots so zadnji, ki o tem lahko besedičijo - njihova vera v objektivnost je neomajna, in takšna zaverovanost v en in edini pristop je seveda v popolnem nasprotju s tem kar te idioti mislijo da objektivnost je. Praksa in izkustvo postavljata na laž vso njihovo kontradiktorno in nekonsistentno žlobudranje o objektivnosti.shrink napisal/-a:Vsem ljubiteljskim psihologom priporočam v branje tole:
It's as Simple as One, Two, Three...
Po mojem pa ravno nasprotno - brez krščanstva se sploh ne bi razvila, in zgodovinska dejstva to podpirajo iz vseh možnih perspektiv.NoSee napisal/-a:..Po mojem bi se znanost bolj razvila, ce nebi bilo krscanstva.
Nop, takrat se pojavi nova religija. Znanost se pojavi, ko se to novo religijo poimenuje znanost.NoSee napisal/-a:Znanost se pojavi, ko nekdo ni zadovoljen z religijsko pogojeno sliko sveta.
Re: O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih
Samo v vednost kvazifilozofu: razlikujem med psihologijo in psihoanalizo, ampak konec koncev je psihoanaliza psihološka teorija, zato se idiotski pripombi kvazifilozofa lahko samo smejem.kren napisal/-a:Nekateri idioti očitno še vedno niso dojeli, da je psihoanaliza (ki jo te isti idioti kar enačijo s psihologijo - kako predvidljivo) v temelju črpala iz kliničnega izkustva in da se ne gre za samovoljno introspekcijo.shrink napisal/-a:Vsem ljubiteljskim psihologom priporočam v branje tole:
It's as Simple as One, Two, Three...
Feynmanova anekdota lepo kaže, kam spada psihologija (z vsemi njenimi pojavnimi oblikami vred): v kargo kult znanost.Če je Freud psihoanaliziral tudi sebe in se dajal kot primer je namen tega početja v osvetlitvi psihoanalitičnega spoznanja, ne pa v tem da je to vir spoznanja, kot si te idioti s Feynmannom na čelu zmotno predstavljajo.
Excrementum tauri!O objektivnosti in testih pa tako nima smisla izgubljati besed, Feynmann&idiots so zadnji, ki o tem lahko besedičijo - njihova vera v objektivnost je neomajna, in takšna zaverovanost v en in edini pristop je seveda v popolnem nasprotju s tem kar te idioti mislijo da objektivnost je. Praksa in izkustvo postavljata na laž vso njihovo kontradiktorno in nekonsistentno žlobudranje o objektivnosti.
P.S. V zabavo zainteresiranim priporočam prebiranje:
CARGO CULT SCIENCE (html)
ali
CARGO CULT SCIENCE (pdf)
in še:
Who are the witch doctors? Psychoanalysts and psychiatrists, of course.
Re: O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih
Atomi razmišljajo? Če ne, potem ne gre za skupni imenovalec.agata napisal/-a:Nosee, namesto kalkulacije bi lahko uporabil kar razmišljanje, je, kako se že reče, najmanjši oz. največji skupni imenovalec.
Re: O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih
Aha zdaj je problem že to, da je Freud opazil preveč stvari. Če pa nek fizik opazi veliko stvari v fiziki, pa teh svečenikov znanosti to očitno nič ne moti - sklicujejo se na eksperimente, ampak ko pa se jim predloži teste psihoanalize, takrat pa kar naenkrat oslepijo in oglušijo za predložena dejstva . Kontradiktorno in nekonsistentno žlobudranje gleda ven iz teh idiotov na vseh koncih.shrink napisal/-a:Who are the witch doctors? Psychoanalysts and psychiatrists, of course.
Zakaj pa naj bi bila psihoanaliza način psihologije, zakaj pa naj ne bi bila psihologija način psihoanalize? To bi bilo precej bolj smiselno, še posebej zaradi ontoloških implikacij psihoanalize (o katerih se tem idiotom tako in tako ne sanja), pa tudi Freud je imel medicinsko izobrazbo in specializiral se je za nevrologijo, ne duha ne sluha o psihologiji. Seveda so nekateri idioti slepi in gluhi za ta dejstva, za njih je vodilni kriterij samo ideološka čistost, na karkoli izven svojih objektov čaščenja in malikovanja sploh ne zmorejo pomisliti.
Re: O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih
Dej nehi, no, kvazifilozof: psihoanaliza je kargo kult znanost in tega ne morejo spremeniti ne tvoja idiotska nakladanja, ne zmerjanja.kren napisal/-a:Aha zdaj je problem že to, da je Freud opazil preveč stvari. Če pa nek fizik opazi veliko stvari v fiziki, pa teh svečenikov znanosti to očitno nič ne moti - sklicujejo se na eksperimente, ampak ko pa se jim predloži teste psihoanalize, takrat pa kar naenkrat oslepijo in oglušijo za predložena dejstva . Kontradiktorno in nekonsistentno žlobudranje gleda ven iz teh idiotov na vseh koncih.shrink napisal/-a:Who are the witch doctors? Psychoanalysts and psychiatrists, of course.
Tipično idiotsko nakladanje kvazifilozofa, ki je prepričan, da je še gibanje planetov okoli Sonca ideologija.Seveda so nekateri idioti slepi in gluhi za ta dejstva, za njih je vodilni kriterij samo ideološka čistost, na karkoli izven svojih objektov čaščenja in malikovanja sploh ne zmorejo pomisliti.
Re: O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih
shrink napisal/-a:Dej nehi, no, kvazifilozof: psihoanaliza je kargo kult znanost in tega ne morejo spremeniti ne tvoja idiotska nakladanja, ne zmerjanja.
Od kje ti ideja, da je psihoanaliza sploh znanost oziroma da se psihoanaliza razglaša za znanstveno. Lacan se je glede tega iscer nekaj trudil, amapk mislim da brez uspeha. Saj ni vse znanstveno, kljub temu da ga znanost obravnava. Recimo umetnost. Ali ne bi naslednji stavek izvenel neumno: "Dej nehi, no, kvazifilozof:umetnost je kargo kult znanost in tega ne morejo spremeniti ne tvoja idiotska nakladanja, ne zmerjanja."?
Shrink, mislim da ti je bilo to večkrat pojasnjeno.Tipično idiotsko nakladanje kvazifilozofa, ki je prepričan, da je še gibanje planetov okoli Sonca ideologija.
Re: O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih
Imas prav glede specializacije, posameznik ni zmozen zaobjeti vsega nakopicenega znanja.agata napisal/-a:Zakaj meniš, da je današnji razum bolj razvit? Mogoče je količina znanja res zelo velika, kulture kumulirajo znanje to je res, a ko tako posplošujemo se vprašamo, kateri današnjik pozna vso zgodovino, vso fiziko, biologijo... Poznamo samo delčke,(če smo visoko izobraženi le eno stroko).
Tako da težko sprejmem tezo, da je današnji razum bolj razvit.In sprašujem se kaj sploh je ta označevalec "današnji razum", Na kaj meriš? Vsoto posameznikov, še bolj konkretno, Slovence, Angeže, Indijce, ...( da ne bi predolgo naštevala)?
Mislil sem predvsem na moc skupnosti, ki se posveca razumskim prijemom razlaganja sveta, torej znanstvena skupnost.
Sam posameznik ima danes(v primerjavi s preteklimi obdobji) neprimerno vec virov in mnogokrat tudi casa, za ga posvetit razumskemu operiranju. Kar je prednost akumulacije preverjenega znanja je to, da mu ni(posamezniku) potrebno odkrivati vsega na novo, ampak lahko razumsko sprejme del znanja o tematiki, ki jo zeli obravnavat.
Danes gremo komot v knjiznjico, v preteklosti jih ni bilo veliko in predvsem, imele so precej bolj specificen izbor, najveckrat dolocen s strani pripadnikov neke religije.
Ce pa gledas na 'razum' kot celotno populacijo, ki opravlja razumsko delo, mislil da postane ocitno, da je danes tega bistveno vec kot vcasih.
Pa ne zgolj zaradi vecje populacije.
'Interakcija' bo v redu. Razmisljanje in zavest bazirata na neprestevni mnozici interakcij v cloveskem telesu, predvsem v mozganih.Roman napisal/-a:Atomi razmišljajo? Če ne, potem ne gre za skupni imenovalec.agata napisal/-a:Nosee, namesto kalkulacije bi lahko uporabil kar razmišljanje, je, kako se že reče, najmanjši oz. največji skupni imenovalec.
Zakaj sem govoril o kalkulaciji? Ker vsaka interakcija ima neke pogoje v katerih se zgodi. Rezultat teh pogojev(se da preracunat) je interakcija. A pustimo to.
Re: O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih
Derik, o katerih tolerantnih vzhodnih religijah govoriš?derik napisal/-a:Kako potem razlagaš, da se je znanost bolj razvijala v krščanskih družbah kot pa v tistih s tolerantnimi vzhodnimi religijami?