O entropiji, psihoanalizi in religijskih spisih

[derik]

hinduizem, taoizem, budizem

Se strinjam s problemi...Hinduizem ima v svojih mitih ogromno nasilja

Govora je bilo o tolerantnosti glede verskih prepricanj in zaviranju znanosti.

Za budizem pa vem, da zapoveduje nenasilje, taoizem je kar se tega tice zelo podoben. Zen pa ne zapoveduje nicesar, sedi in ...

Pri zenu ne gre samo za sedenje, pac pa enako tudi za vse ostalo.

kaste . .

Kast ne odobravam. Je pa zanimivo, kako so nastale, saj je bil zgodovinski kontekst drugacen, kot je danes.

Sploh pa tudi pri krscanstvu ne gre za nasilnost prvotnega sporocila, pac pa verskih oblastnikov. Saj tudi ce danes v znanstveno najbolj razviti drzavi mucijo ljudi v preiskovalnem zaporu z utapljanjem, ne moremo tega pripisovati kar znanosti.

[problemi]

Hm, kako pa izračunati (imam ta izraz raje) nekaj, kar se ne spreminja?

Govora je bilo "kalkulirati", v smislu kot ga je opredelil NoSee. Če se ne varam, gre njegova "definicija" pojma kalkulirati k pojmu interakcija, ki je rezultat pogojev v katerih se interakcija zgodi. Vendar če je narava v nenehnem gibanju/spreminjanju - tudi ta trenutek se spreminjam, tako jaz kot okolje v keterem bivam/eksistiram - je nekaj, kar se ne spreminja lahko izključno "abstrakcija/model" (opis) kalkulacije. Ta se seveda (lahko) računa. Saj poznam matematiko, seveda malo, pa vendar. V sistemu nenehnega gibanja/spreminjanja je pa rezultat pogojev, že zapis nečesa, kar se je spremenilo.

Hitro, a nikoli sočasno.

Zato pa vedno vidimo le preteklost.

Seveda ne. Pomanjkljivosti pri zaznavanju, ali če hočeš, izkustvu, sicer ne omogočajo povsem natančne slike sveta, zgolj približno, ampak kaj ima to opraviti z objektivnostjo?Izračun, znanost, omogoča na primer, da vemo, da je luna v trenutku opažanja že malo naprej od mesta, kjer jo vidimo. Agati to ne pomeni nič, ampak ali ni to imenitno? Morda pa bi Agati več pomenil izračun zavorne razdalje avtomobila, ko bi nameravala čez cesto?

Kako je lahko kalkulacija/izračun "neodvisen od človekove zavesti oziroma mišljenja" (objektivnost; SSKJ)? "Abstrakcija/model/ne povsem natančna slika sveta/izračun" so odvisni od človekove zavesti oziroma razmišljanja.

Vendar ne bi več o tem, ker je to pogled na svet v okviru razsvetljenske vednosti. Mogoče bi bilo potrebno premisliti o novem načinu razumevanja "dvojca" objekt/subjekt.

[derik]

...In razumu se lahko zahvalimo za vsak izum, ki nam je olajsal bivanje in pripomogel k bolj podrobnemu razumevanju(hehe) sveta.

Ze ze, a ne smes upostevati samo razuma. A ves kaj pravi Chesterton? "Norec ni tisti, ki je izgubil ves svoj razum, pac pa tisti, ki je izgubil vse, razen razuma."

[Roman]

V sistemu nenehnega gibanja/spreminjanja je pa rezultat pogojev, že zapis nečesa, kar se je spremenilo.

Ja, vendar je neodvisno od nas, v tem pa je štos objektivnosti.

Zato pa vedno vidimo le preteklost.

In iz videnega sklepamo na prihodnost.

so odvisni od človekove zavesti oziroma razmišljanja.

Človeška zavest jih izvaja, res, ampak povej mi, kako je od tvoje zavesti odvisno, ali je 2+2 enako 4 ali 5. O tem res odloča tvoja zavest?

Vendar ne bi več o tem, ker je to pogled na svet v okviru razsvetljenske vednosti.

Ki ti ni všeč in zato ni vreden premisleka?

Mogoče bi bilo potrebno premisliti o novem načinu razumevanja "dvojca" objekt/subjekt.

S kakšnim ciljem? Kaj bi nov način prinesel boljšega?

[kren]

Ja kje pa je vsa kultura, diskurz, jezik, besede, idologije, ideološki aparati države, lastna refleksija ...?

Mar to visi v zraku?

Predpostavka o 'elektrokemičnih oblačkih' ni potrebna..

[problemi]

Mar to visi v zraku?

Ne razumem vprašanja. NoSee-ja sem opozoril na, po moji presoji, neko pomanjkljivost, katero je moč izčitati iz njegovega odgovora: ("Kaj naju misli? Nekaj, kar se vcasih oznacuje kot elektrokemicni pulzirajoci oblacek v nekem nevidenem okolju:)" in sicer, da ničesar ne pove o informacijah, ki so "odelane" v tem elektrokemično pulzirajočem oblačku. Pri meni ali pa pripadniku kakšne druge kulture so informacije obdelane na takšen način različne, zato je, recimo tudi "svet" kot ga oba razumeva/vidiva različen.

Ja, vendar je neodvisno od nas, v tem pa je štos objektivnosti.

Ok.

In iz videnega sklepamo na prihodnost.

Res je, zgolj sklepamo. Bolj ali zelo natančno kakor tudi manj ali zelo nenatančno, odvisno od sistema katerega opazujemo.

Človeška zavest jih izvaja, res, ampak povej mi, kako je od tvoje zavesti odvisno, ali je 2+2 enako 4 ali 5. O tem res odloča tvoja zavest?

Roman, kaj v naravi, razen človekove abstrakcije, pa je 2+2 je enako 4 ali 5? Če ponovno opazujemo dogajanje pred nastankom Homo sapiensa sapiensa, lahko opazimo, da ni nič/nihče računal 2+2. Obstajale so zgolj posamezne biti/objekti, ki so "bivali" v nenehnem gibanju/spreminjanju, katero je pripeljalo tudi do, recimo dogajanja, katerega imenujemo evolucija in ..., najinega pogovora. 2+2=4 je zapis, ki je plod človekovega razmišljanja.

Ki ti ni všeč in zato ni vreden premisleka?

Ne gre za to, da mi nekaj ni ali pa je všeč, temveč za to, da poizkusimo, pravzaprav bolje, poizkusijo različni ustvariti nek nov, drugačen premislek. Mislim, da v nobenem primeru to ne more biti nekaj slabega.

S kakšnim ciljem? Kaj bi nov način prinesel boljšega?

Zakaj se ti takšno vprašanje zdi smiselno zastaviti v primeru humanistike, in ne tudi fizike? Kako bi izvenelo, če bi nekdo Einsteina vprašal isto?

Na osnovi česa določaš kvalitete "boljše/slabše"?

[NoSee]

Ja kje pa je vsa kultura, diskurz, jezik, besede, idologije, ideološki aparati države, lastna refleksija ...?

Mar to visi v zraku?

Predpostavka o 'elektrokemičnih oblačkih' ni potrebna..

Ce se zavedas, da je vse zgoraj nasteto abstrahirana emergenca vseh 'zgodovinskih' interakcij nekih, kozmolosko gledano, precej izoliranih delcev(in njih sprememb), vkljucno z obcutkom za 'jaz', je ta predpostavka pravzaprav "twister"(v filmskem pomenu).
Hold on or let loose.

..problemi...>>da poizkusimo, pravzaprav bolje, poizkusijo različni ustvariti nek nov, drugačen premislek.

Eko, ponujam moj prispevek k temu(sort of). Na zahodu nic novega:)

[problemi]

Eko, ponujam moj prispevek k temu(sort of). Na zahodu nic novega:)

Na vzhodu prav tako.

[Roman]

Predpostavka o 'elektrokemičnih oblačkih' ni potrebna..

Ni, če ne želiš videti naprej (pravzaprav nazaj) od kulture, jezika, ideologije ...

kaj v naravi, razen človekove abstrakcije, pa je 2+2 je enako 4 ali 5?

Nič, oziroma vse. Štetje nastane na osnovi združevanja konkretnega posamičnega. Seveda je to abstraktna operacija, a brez prepoznavanja posamičnega in skupnega iz okolja, narave, na bi bilo nič iz tega. 2+2=4 nikakor ni samo plod človekovega razmišljanja.

ustvariti nek nov, drugačen premislek. Mislim, da v nobenem primeru to ne more biti nekaj slabega.

Novo ni nujno dobro.

S kakšnim ciljem? Kaj bi nov način prinesel boljšega?

Zakaj se ti takšno vprašanje zdi smiselno zastaviti v primeru humanistike, in ne tudi fizike?

Ker naj bi se humanistika s tem ukvarjala, fizika se ne.

Kako bi izvenelo, če bi nekdo Einsteina vprašal isto?

Nič posebnega, narava sama ni ne dobra in ne slaba.

Na osnovi česa določaš kvalitete "boljše/slabše"?

Slabše pomeni več trpljenja.

[kren]

Ni, če ne želiš videti naprej (pravzaprav nazaj) od kulture, jezika, ideologije ...

Aja in ti si tisti, ki ve, v katero smer je treba gledati, ali kaj? In zakaj ne raje navzgor, proti zvezdam, tako kot nas poziva Hegel..

[NoSee]

Ni, če ne želiš videti naprej (pravzaprav nazaj) od kulture, jezika, ideologije ...

Aja in ti si tisti, ki ve, v katero smer je treba gledati, ali kaj? In zakaj ne raje navzgor, proti zvezdam, tako kot nas poziva Hegel..

Koristno je gledat v vse smeri.
Idealizem ne obstaja brez materialne baze, to je Hegel verjetno 'po filozofsko' spregledal.

[kren]

Kakorkoli obračaš in pišeš lepe in konsezualne besede ("treba je gledati v vse smeri"), pogled v materialno bazo vedno ostaja pogled samo v eno smer.

[NoSee]

Kakorkoli obračaš in pišeš lepe in konsezualne besede ("treba je gledati v vse smeri"), pogled v materialno bazo vedno ostaja pogled samo v eno smer.

Enako velja za 'idealisticno' bazo.

Bom podal en skoraj absurden primer:
Kaksna je razlika med astrologijo in astronomijo?
Astrologija idealizira, astronomija konkretizira(materializira)...

Astrologija smrtno resno obravnava lastne koncepte, ki pa evidentno niso v skladu z opazovanji(preverjanji)...toliko o idealizmu.
Lahko bi podobno rekel za vecino filozofije, a se mi zdi, da bom s tem mnoge vznemiril.
Gre zgolj za skoraj absurden primer.

[problemi]

Koristno je gledat v vse smeri.
Idealizem ne obstaja brez materialne baze, to je Hegel verjetno 'po filozofsko' spregledal.

Nisem prepričan, da je Hegel to, ali pa kar koli (glede na tedanji čas), spregledal. Lahko, da je njegova refleksija pomanjkljiva, vendar materialistične pozicije nikakor ni spregledal. Pri njemu gre za to, "da mišljenje omogoča najvišjo stopnjo samoopredeljevanja in s tem najvišjo raven resničnosti". Pri dvojcu materializem/idealizem gre za ontološko pozicijo glede temeljne opredelitve biti. (viewtopic.php?f=27&t=3974).

[problemi]

Ni, če ne želiš videti naprej (pravzaprav nazaj) od kulture, jezika, ideologije ....

Lahko zgoraj omenjeno razumemo kot videti naprej ali nazaj ali kakor koli, to ničesar ne spremeni pri dejstvu, da je potrebno pri človekovem mišljenju, upoštevati tudi kulturo, jezik, ideologije ...

Nič, oziroma vse. Štetje nastane na osnovi združevanja konkretnega posamičnega. Seveda je to abstraktna operacija, a brez prepoznavanja posamičnega in skupnega iz okolja, narave, na bi bilo nič iz tega. 2+2=4 nikakor ni samo plod človekovega razmišljanja.

Z "nič, oziroma "vse" si opozoril samo na dve "totaliteti", ki povesta pravzaprav isto, saj je (lahko) "vse isto kot nič" in "nič sto kot vse". Mislim, da tudi sam rečeš isto kot jaz, štetje nastane na osnovi združevanja ..., združuje pa, v tem kontesktu, edino človek oziroma bolje, misleče bitje sposobno te operacije.

Novo ni nujno dobro.

Se strinjam, novo ni nujno dobro. Vendar mislim, da "združevanje" dveh nasprotnih si ontoloških poziciji (materializem/idealizem), vsaj sam tako vidim, ni slabo. Mogoče boš presenečen, vendar ima veliko "ulogo" pri možnosti za takšno početje, ravno fizika. Prihaja novi val filozofov, ki dejansko poznajo dognanja matematike in fizike in ta dognanja vključujejo v razmislek glede metafizike. No, to sem ti že omenil.

Ker naj bi se humanistika s tem ukvarjala, fizika se ne.

A se ne ukvarjata z istim? Zgolj vprašanja in odgovori so lahko različni.

Nič posebnega, narava sama ni ne dobra in ne slaba.

Vem, ni ne kruta, ne dobra, ne slaba ... zgolj je. Vse ostalo je že spoznava ali refleksija.

Slabše pomeni več trpljenja.

Seveda sprejmem ta tvoj pogled na etiko, vendar nastane problem pri, recimo sadistih ali mazohistih, kjer trpljenje pravzaprav predstavlja užitek. Ampak, razumel sem kaj si hotel povedati.