mriz napisal/-a:Ne gre za to, da bi nekdo mislil, da njegovo delo (znanost) ne sledi neki filozofski refleksiji, ampak za to, da ta filozofska refleksija ni pogoj za produktivno delo (razvoj znanosti).
Mriz, vem kaj mi želiš povedati in v osnovi se strinjam, da za nek posamezen znastveni eksperiment ni pogoj neka filozofska refleksija. V Cernu lahko trkajo protone do mile volje pa če je kaj filozofije ali ne, prav tako pa lahko nekdo filozofira pa če v Cernu trkajo kaj ali pa ne. Sploh ne gre za to. Za kaj pa potem sploh gre?
Seveda moramo tu predpostaviti, da znanost skuša oziroma je eno od osnovnih "poslanstev" znanosti opisati Resničnost/Realno (v nadeljevanju "resničnost"). Če tega ne predpostavimo je vsaka debata naprej pravzaprav brezpredmetna. Bom skušal pojasniti z naslednjim primerom, katerag povzemam iz naslednejga vira (http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/ ... -goran.pdf) o čemu sem sploh govoril, ko sem govoril o povezavi/implikacijah, konec konec mi je vseeno, recimo temu kakor koli, med dognanji različnih ved pri poskusu opisa "resničnosti".
Avtor tega teksta omeni bitko med ladjevjem Kraljestva Velike Britanije in francosko revolucionarno mornarico, ki se je leta 1794 odvijala na Atlatnskem oceanu. Bitka je bila za tisti čas za obe državi zelo pomembna. Sam se ne bom spuščal v opis poteka bitke, ker za to moje razmišljanje ni pomemben. V glavnem, po bitki sta se obe strani vrnili v domača pristanišča in tam slavili zmago. Avtor se v nadaljevanju sprašuje, čemu je sploh napisal takšen uvod v delo, ki naj bi razmišljalo, če poenostavim, o filozofiji in ki nima neke zveze s pomorskimi bitkami oziroma obramboslovjem. Sprašuje se tudi, kako filozofsko zaobjeti vse dogodke, ki jih je naštel, je to mogoče, je sploh zaželeno. Vsaka stran te bitike je njen potek in dogodke interpretirala na svoj način (vsaka vpisala v svoj simbolni red). Ampak te dogodke so intepretirali tudi drugi, recimo ekonomisti bi na dogodke pogledali iz vidika realnih (družbenih) potreb takratne Francije (odziv na pomanjkanje dobrin znotraj njenih meja). Od zgodovinarjev, političnih komentatorjev, itn. bi dobili zopet nek drug vidik. Ko bi vse te vidike sestavili v neko "celoto" - ne pozabimo, da je ta vedno ne-cela - bi dobili neko dejansko sliko dogajanja v omenjeni bitki. Ampak, avtor si tu zastavi sledeče vprašanje: "Imajo pri tem kakšno vlogo tudi vremenoslovci, biologi, kemiki, astrofiziki in podobni zavezniki naravoslovja?" (Ibid.)
Družboslovci bi verjetno rekli, da ne, ker kaj naj bi imeli vremenoslovci za povedat glede te bitke, ampak vetrovne razmere, megla, vodni tokovi ... so kjlučno vplivatli na potek bitke. Ok, vremenoslovci, kaj pa biolog, ali pa fizik. Na eni od ladij je prišlo do izbruha kužne bolezni, zaradi česar se bitke niti niso udeležili. Lahko bi ta ladja ključno vplivala na potek bitke. In verjetno bi se našlo kaj tudi za marsikatero drugo vedo znanosti, da bi lahko o bitiki povedala kaj relavantnega. Početju družboslovcev lahko rečemo hegemonija (družboslovnega) diskurza nad drugimi diskurzi.
Torej je potrebno v človekovo početje, njegov trud opisati, razvozlati ali razumeti "resničnost" vključevati, kot sem se že izrazil, vse koščke mozaika, da dobi neko, sicer ne-celo, "podobo resničnosti".
V svojih prejšnjih postih nikakor nisem misilil, da bi morala katera koli veda drugi vsiljevati svoj prav ali pogoje njenega dela ali pa kar koli drugega, temveč sem misli na to, da je "resničnost" veliko več, kot le to, kar obarvnava fizika, torej so njena dognanja (pomembni) koščki mozaika "resničnosti". Torej vsakdo, ki si želi razmišlajti o omenjenem, mora upoštevati tudi dognanja ostalih ved znanosti. Zgolj ena veda ponudi premalo koščkov mozaika, da bi bila lahko "podoba resničnosti" dobro prepoznana/opredeljena/določena.
.To zveni tako umazano hipijsko, da me kar stisne
V mladosti so nas tiste, kateri smo poslušali glasbo starejšega letnika, in nosili malo daljše lase, zlizane kavbojke (rahlo na zvonc), klicali hipiji, Ok, vem, pretiravali so, amapak kaj sem mogel. Omenil bi zgolj še to, da pa (skoraj) nikoli nisem bil umazan. Misliš, da so bili hipiji umazanci?
Ja za koga pa je znanost, če ne za človeka? Ali je kaj narobe z željo, da bi čutilo dobrobiti te veličastne sposobnosti, bitja imenovanega Homo sapiens sapiens, čimvečje število ljudi?
Seveda se strinjam z napisanim. Če neka stran zlorabi, potem to ni več znanost temveč kriminal. In mriz, ti dobro veš, da mi niti na misel ne bi padlo, da bi izustil, da fizika služi izmišlajnju neumnosti.Če katera stran dognanja druge strani zlorabi, pač ne moremo govoriti o služenju. Fizika ne 'služi' človeštvu v smislu, da si le-to lahko izmišljuje kvantno zavest in podobne neumnosti.
