Si se kdaj vprašal čemu je vedno potreben tak znanstven pristop?Če se to dejansko dogaja, je potrebno zadevo raziskat, določit zakonitosti, poskusit zadevo kontrolirano reproducirat, ugotovit, zakaj deluje tako in ne drugače, skratka, potreben je znanstveni pristop.
Glede moje izkušnje s telekinezo, gre takole: potrebuješ buciko in listek. Buciko nekako postaviš pokonci (lahko zapičiš v kak stiropor ipd, samo da stoji pokonci) in nanjo položiš listek. Zdaj je potrebno odstranit vse možne zunanje vplive: zapret vrata, okno, radiator, karkoli kar bi lahko povzročilo premikanje listka. Sam sem celo pustil sobo več ur nedotaknjeno, povsem izolirano, ko sprva nisem in nisem mogel verjet. No kakorkoli že, zdaj pa pomemben del. Gledaš listek in se skoncentriraš nanj. No, v bistvu se ne. V bistvu je to največja napaka ki jo lahko narediš. Do listka moraš imeti nekako aktivno/pasivni odnos. Veš da je tam pred tabo in da ga gledaš, a si pasiven do njega. Kakorkoli razumsko hočeš listek zavrtet ti bo spodletelo, brez izjeme. Meni je uspelo listek zavrtet tam nekje tretji/četrti dan (vsak dan sem sprobaval 15-20min). Potem se da "naučiti" (čeprav je popolnoma drugače od konvencionalnega pomena besede) še nadzorovati hitrost, smer listka ipd. In to je nekako to. Sem rekel mnogim prijateljem naj probajo in več ali manj vedno uspe. Le ne smeš se nikakor razumsko trudit zavrteti. Vem da se sliši čudno, saj prvič tudi je. Ko gledaš tisti listek kako se "sam od sebe" vrti se ti pa zdi kot da je to najbolj naravna stvar ki se lahko zgodi.
Kaj pa to pomeni, ali je telekineza prirojena ali priučljiva, kako in v kakšni meri deluje, zakaj,.. kratko malo nimam pojma. Zame osebno je bila res pomembna izkušnja, a zdaj je zanimanje splahnelo.
Kdo je James Randi?
